Dva slovenska gozdna rezervata sta od poletja 2017 del Unescove svetovne dediščine. Pragozd Krokar na Kočevskem predstavlja ledenodobno zatočišče bukve, iz katerega se je bukev naselila po vsej Evropi. Ob tem so se v tem gozdu ohranile razne zeliščne vrste, ki se z bukvijo niso selile po Evropi, ampak so ostale le v naših gozdovih. Snežnik-Ždrocle pa predstavlja zgornjo gozdno mejo bukve.

Da območji sodita med najbolj pomembne starodavne in prvinske bukove gozdove na svetu, se lahko zahvalimo predvsem tistim gozdarjem, ki so vrednost območja prepoznali že konec 80. let prejšnjega stoletja. Med njimi je Postojnčan mag. Živan Veselič. Več kot dvajset let je vodil strokovno službo na Zavodu za gozdove  Slovenije. Leta 1988, ko se je začela pisati zgodba o gozdnem rezervatu, pa je še služboval v Postojni. Takrat se mu je zdela nesprejemljiva ideja o izgradnji smučišča od Grde drage pa do vrha Snežnika. Napisal je članek Pustimo Notranjski Snežnik naravi in ga objavil v časniku Delo.  Po hudi polemiki se je tehtnica nagnila na stran varstva narave.  “Ta nevihta se lahko ponovi,”  je mag. Veselič takrat dejal svojim kolegom. Da bi zaustavili podobne ideje, so sklenili, da na Snežniku oblikujejo gozdni rezervat. Če območja takrat ne bi zavarovali, ga danes ne bilo na seznamu Unescove svetovne dediščine. Prisluhni zanimivemu pogovoru in spoznaj zgodovino zavarovanega območja, naših gozdov in našega odnosa do njih.