Aktualna mednarodna razstava COVIMETRIJE na Poljskem  je prva globalna manifestacija različnih trendov geometrijske umetnosti, ki se zaveda svojega časa. Na razstavi sodeluje  232 umetnikov iz 36 držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Azije in Avstralije, med njimi so tudi tri slovenske predstavnice. Ena od njih je Postojnčanka Beti Bricelj.

Ime KOVIMETRIJA izhaja iz kombinacije dveh besed: COVID in GEOMETRIJA. Začetna tema za vsa dela je bila šablona maske proti virusu. V zgodovini civilizacije se uporaba mask začne najmanj 7,000 pr. n. št. v neolitskih ritualih, po nekaterih pričevanjih pa tudi že veliko prej. Skozi stoletja je maska, kot predmet, ki ga nosimo na obrazu, imela veliko pomenov in doživela številne metamorfoze.

Danes na preobrazbo maske kot ideje in artefakta vplivajo aktualne kulturne prakse in različne oblike družbene komunikacije. Posledično maska postane vključena v diskurze, v katerih se še nikoli ni pojavila. Eden izmed njih je diskurz maske kot nosilca umetniškega dela, kot ga prikazuje projekt KOVIMETRIJA.

Izhajajoč iz španskega izraza ′′ más que la cara ′′ (več kot obraz) maske, predstavljene na razstavi KOVIMETRIJE, predstavljajo različna umetniška stališča in pomene. Dela so nastajala v različnih tehnikah in tehnologijah, kot so: risanje, slika, grafika, kolaž, objekt, fotografija, mix medij, računalniška animacija in video. 

Razstava, ki so jo odprli 4. decembra, bo na ogled do konca decembra, kasneje pa se bo selila še po drugih renomiranih svetovnih galerijah, muzejih in likovnih centrih.

Postojnski skavti bodo tudi v letošnjih, posebnih razmerah poskrbeli, da bo plamen Luči miru iz Betlehema dosegel kar največ domov. Temeljno poslanstvo akcije je skupno prizadevanje za mir, strpnost in sodelovanje med ljudmi, čeprav je tokrat nekoliko posebna, pravi Teja Čeč, vodja tropa za Luč miru.

Letos bodo skavti z zbranimi sredstvi podprli tri projekte, luč miru pa bodo ob upoštevanju pravil v ponedeljek predajali tudi ustanovam. Več v prispevku. 

V sredo so na zadnji seji letos zasedali občinski svetnice in svetniki v Postojni, nekateri v živo, drugi so na seji sodelovali s pomočjo spletne aplikacije.  Sprejeli so obe točki, ki sta zbudili največjo pozornost javnosti.

To sta  proračun za prihodnje leto in  dokument identifikacije investicijskega projekta Postojnski vodni center. Občini so tudi dali  zeleno luč za zbiranje promotorskih vlog.  Ob idealnem scenariju bi bazen lahko odprli leta 2023. Poslušaj. 

Čeprav se število okužb z novim koronavirusom v regiji ne zmanjšuje, regijski poveljnik civilne zaščite Sandi Curk ni črnogled. Kot pravi, je kljub visokemu število okuženih v regiji evidentno dejstvo, da občani, vsaj javno, spoštujejo ukrepe. 

 Luč se je na koncu predora zasvetila, tudi ker se število okuženih v domovih za starešje znižuje. Pred nami so prazniki, močno ukoreninjeni v našo družbo in izročilo. Kako med njimi? Poslušaj. 

Prazniki so pred vrati, čas, ko bomo v naših domovih okrasili praznična drevesca. Kljub pestri ponudbi umetnih, pa veliko ljudi še vedno najraje izbere naravno drevo, največkrat smreko. Če zagovarjamo čim manjši ogljični odtis in pazimo, da v naravo ne vnesemo bolezni, ki k nam prihajajo z uvoženimi tujerodnimi vrstami dreves, izberimo drevesa iz naše narave.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Letošnja morajo biti med prevozi in med prodajo označena z nalepko oranžne barve, na kateri je letnica 2020.  Več nam je v pogovoru pojasnil vodja postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Smrekar. Poslušaj. 

Foto: Zavod za gozdove Slovenije