Na Gimnaziji Ilirska Bistrica se v zadnjih dveh letih število dijakov spet povečuje. V letošnjem šolskem letu imajo na šoli 171 dijakov – 102 dijaka v programu tehnik računalništva in 69 dijakov v gimnazijskem programu. Letos so uspeli napolniti celoten gimnazijski oddelek, za program tehnik računalništva pa so morali vpis celo omejiti.  

Dijaki prihajajo večinoma iz ilirskobistriške občine, v programu tehnik računalništva pa imajo precej dijakov tudi iz sosednjih občin Pivke, Postojne, Divače in občine Hrpelje-Kozina, nekaj pa jih prihaja celo iz občine Logatec.

 Delovanje srednje šole že vse od njene ustanovitve pred 16 leti finančno podpira Občina Ilirska Bistrica. Ta  že četrto leto zapored vsem dijakom dodeljuje finančne spodbude v višini 40 evrov mesečno, dijakom iz bistriške občine pa omogoča tudi brezplačne avtobusne prevoze. Srednja šola mestu in lokalni skupnosti prinaša namreč veliko dodano vrednost. Več v prispevku. 

Kulturno in športno društvo Mušketirji iz Postojne je v soboto, 26. septembra, pripravilo že 11. tradicionalno dobrodelno kolesarjenje z  naslovom Na kolo grem za dober namen. Zbrani so se odpravili na 18,5 km dolg kolesarski krog po okolici Postojne – nekateri tudi več kot samo enkrat.

Namesto štartnine so tako kot vsako leto prispevali prostovoljne prispevke, ki jih je društvo po končanem kolesarjenju izročilo predstavniku Društva paraplegikov Istre in Krasa iz Kopra. Zaradi kislega vremena in zdravstvene situacije je bila udeležba tokrat manjša, tudi tradicionalnemu golažu so se organizatorji zaradi epidemioloških ukrepov odpovedali. Kljub vsemu so zadovoljni, da so dogodek kljub vsemu uspešno izpeljali in z darom spet razveselili paraplegike, so sporočili. 

Foto: arhiv društva 

Postojnska ustvarjalka Beti Bricelj se je v mednarodnem  umetniškem prostoru uveljavila kot predstavnica sodobne geometrijske umetnosti.  Nekatera svoja dela trenutno predstavlja v Ostravi na Češkem, kjer bo razstava Dimensions na ogled še do konca prihodnjega tedna.

Tudi zanjo pa je letošnje leto nekaj posebnega… Poslušaj. 

Bližina jam, zlasti prvega slovenskega krajinskega parka Rakovega Škocjana, in dejstvo, da je na rakovški osnovni šoli poučeval krasoslovec dr. France Habe, sta leta 1957 botrovala ustanovitvi Jamarskega društva Rakek.  Mladi jamarji so najprej delovali kot sekcija Društva za raziskovanje jam Luka Čeč iz Postojne, leta 1963 pa so se osamosvojili. 

Društvo in njegovi dosežki so danes prepoznavni doma in v tujini. Pogovarjali smo se s članom društva Matejem Zalokarjem. Beseda je tekla o različnih področjih, s katerimi se društvo ukvarja, tudi o raziskovanju jam pri Martinjaku, kjer se najverjetneje skriva večji jamski sistem. Slivnica je dolgo časa veljala za območje, kjer jam skorajda ni, Rakovčani pa dokazujejo nasprotno. Na Slivnici so odprli več delovišč. K temu so jih spodbudila pričevanja starejših domačinov, pa tudi največja jamska žival na svetu. Poslušaj. 

Fotografije so delo Mateja Zalokarja.