Bistričani po sto letih odkrivajo pomembno družino Čenarjevih oziroma Čolnarjevih iz Guranjega kraja, na katero so domačini kar malo pozabili. Današnja Čenarjeva hiša stoji v Prešernovi ulici, zgrajena je bila 1882. leta. V  njej je v začetku 20. stoletja z družino prebival pomemben bistriški rojak Franc Starec starejši, ki je županoval Bistrici, ko je bila ta leta 1911 povzdignjena v trg. Ker so se potomci odločili hišo prodati, sta se lastnika hiše, vnukinja Gabrijela in njen soprog Alojz Fatur, lotila pospravljanja pohištva in številnih dokumentov, med katerimi so tudi dragocene listine iz prejšnjega stoletja.

Fatur pa je med skrbnim pregledovanjem hiše na podstrešju v zazidanem oknu našel celo skrito pismo, ki ga je tja pred sto leti shranil sam župan Franc Starec. Ta časovna kapsula je navdušila kustosa in zgodovinarja Ivana Simčiča, ki je Faturjevim takoj ponudil pomoč pri iskanju primernega prostora, kjer bi shranili bogato družinsko zapuščino in jo tako rešili pred pozabo. Kako se je zgodba z reševanjem Čenarjeve zapuščine pravzaprav začela, smo vprašali Ivana Simčiča. Poslušaj. 

Fotografije: arhiv Ivana Simčiča

Civilna iniciativa Ohranimo Brkine želi preprečiti zajezitev Padeža oziroma Suhorce kot možnost  za oskrbo Istre s pitno vodo. Namesto novega in nedorečenega projekta, ki bi nepopravljivo posegel v naravo Brkinov, Vremske doline in Škocjanskih jam ter v življenje tamkajšnjih ljudi, predlaga cenejšo, že pred leti izdelano rešitev.

Ta z vodo ne bi oskrbela le Istre, ampak kraje ob vsej trasi vodovoda. CI je samo v treh dneh zbrala 600 podpisov, spletna peticija pa kaže, da ima široko podporo po vsej Sloveniji. Oblikovala je  svojo spletno stran, pripravila pohod po dolini Suhorce, načrtuje tudi dve okrogli mizi: prvo s strokovnjaki in drugo s soočenjem vseh deležnikov. Poslušaj. 

Suhorca 

Foto: CI Ohranimo Brkine 

Čeprav oskrba s pitno vodo ostaja primarna naloga Kovoda Postojna, je javno podjetje vse bolj podjetno tudi na področju tržne dejavnosti, vse bolj pa je aktivno tudi na področju varovanja okolja. To je opazila tudi analitična hiša Bisnode in po treh zaporednih zlatih Kovodu letos podelila najvišjo platinasto boniteto odličnosti AAA.

Kovod je že več let  zaželen projektni partner, zanimive ideje pa išče in realizira tudi sam. Direktor podjetja David Penko pripoveduje, da že dalj časa razmišljajo, da bi prodajali ustekleničeno vodo. Realizaciji so vse bližje. Poslušaj. 

V Občini Pivka se je poslabšala epidemiološka situacija. Zato je včeraj ponovno zasedal Občinski štab Civilne zaščite. Seje sta se udeležila tudi Poveljnik CZ za Notranjsko Sandi Curk ter zdravnica medicine dela Beatrix Švent. Občane pozivajo k samozaščitnemu ravnanju, sprejeli pa so tudi nekaj ukrepov.

Občinski štab Civilne zaščite je do 24. septembra ustavil uporabo vseh zaprtih športnih objektov ter prireditve v zaprtih prostorih. Doma je ostal tudi 9. b razred Osnovne šole Pivka, saj so potrdili okužbo z novim koronavirusom pri enemu učencu. Učenci se bodo šolali na daljavo.

O večjem številu okužb in novih ukrepih poročajo tudi iz družbe Pivka d. d., kjer so še okrepili preventivne ukrepe.

Poveljnik Regijskega štaba CZ za Notranjsko Sandi Curk meni, da moramo sliko gledati širše in opozarja na upoštevanje zaščitnih ukrepov.  Poslušaj. 

Foto: Občina Pivka

Današnji nedeljski gost je poznavalec slovenske zgodovine kulture in publicist, nekdaj pa tudi gledališki kritik in dramaturg Simon Kardum, ki izvira iz Cerknice. Znan je tudi kot direktor Kina Šiška, po izobrazbi pa je slovenist in filozof, ki dobro pozna kulturno srenjo. Rodil se je leta 1962 v Postojni, sedaj pa živi v Loški dolini. Pred leti je tudi uspešno vodil kulturni dom v Cerknici.

Med drugim se je poskusil kot umetniški vodja festivalov in predavatelj, slovi pa kot avtor kritičnih prispevkov, ki se dotikajo kulturne politike in umetnosti. S svojim razmišljanjem  mlade vzpodbuja in jih opogumlja. “Nihče nam ne more prepovedati ne družbenosti ne družabnosti”, pravi Simon in trdi, da moramo zopet obuditi analogne zgodbe namesto digitalnih, in se vrniti k naravi. Z njim smo se pogovarjali o njegovem življenju, preteklih doživetjih, pisanju in trenutni situaciji na kulturnem področju.