Zasnežena pokrajina je na plano privabila številne ljubitelje zime in zimskih športov. Čeprav nam smučanje na urejenih smučiščih to zimo ni omogočeno, je na snežni odeji opaziti sankače, sprehajalce, vse več pa je tudi smučarskih tekačev. Tek na smučeh je odlična zimska rekreacija, ki poživi tako telo kot duha. Ob izvajanju pošteno premigamo vse mišice, se naužijemo svežega zraka in maksimalno izkoristimo dane zimske razmere. 

Ta šport nam je predstavil nekdanji gorski tekač, atlet in smučarski tekač Bor Grdadolnik. Nekdanji član Tekaškega kluba Logatec se smučarskim tekom ne ukvarja več profesionalno, a kljub temu v prostem času še vedno rad stopi na tekaške smuči. S smučarskim tekom in idejo ter izvedbo proge v Križajevi dolini v Rovtah  je navdušil tudi mnoge sokrajane.  

Dvokilometrska tekaška proga pa zagnane tekače z nabrušenimi smučmi vabi tudi na Medvedje Brdo. Tam je za izvedbo v sodelovanju z Občino Logatec poskrbel Luka Knaus. Poslušaj. 

Foto: Bor Grdadolnik in Luka Knaus 

Letos obeležujemo 30-letnico samostojnosti Republike Slovenije, kar želi še posebej dostojno obeležiti tudi Park vojaške zgodovine. V muzeju so veseli, da v jubilejno leto države stopajo z novim eksponatom, ki je umeščen v osrednjo scensko postavitev na razstavi Pot v samostojnost.  Reševalno vozilo Mercedes Benz 230-BINZ opozarja na pomembno vlogo,  ki so jo v vojni za Slovenijo odigrali reševalci in drugo zdravstveno osebje. 

Vozilo je bilo narejeno in predelano v reševalno vozilo v podjetju BINZ v kraju Lorch v Nemčiji pred natanko petdesetimi leti. Istega leta ga je pridobil velenjski zdravstveni dom. V tistih časih je bilo takšno reševalno vozilo velika želja vsake reševalne postaje. To, ki je zdaj v Pivki, so iz  Beograda prepeljali v podjetje Autocommerce Ljubljana, da bi ga tam prodali. Velenju je s pomočjo takratnega vodstva zdravstvenega doma in ob veliki podpori gospodarstva, uspelo vozilo kupiti in ga pripeljati v Zdravstveni dom Velenje. Takšnega sta imela le še Ljubljana in Maribor.  Reševalno vozilo je bilo za tiste čase vrhunsko predelano in opremljeno z medicinsko opremo.  Poslušaj prispševek. 

Foto: Park vojaške zgodovine 

Decembra je župan občine Postojna Igor Marentič s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz občine ter domačo gasilsko zvezo podpisal aneks k pogodbi o izvajanju javne gasilske službe v občini Postojna za leto 2021. Več kot pol milijona sredstev bodo razdelili za delovanje društev, gasilske zveze, poklicnega jedra PGD Postojna in nakup gasilskih vozil.

Predsednik gasilske zveze Marko Simšič pravi, da je Občina Postojna na tem področju lahko zgled ostalim občinam v Sloveniji. V občini Postojna sicer javno gasilsko službo izvaja devet prostovoljnih gasilskih društev. Lani so posredovala na 253 izrednih dogodkih, od tega jih je bilo 215 v občini Postojna. V občini je v prostovoljna gasilska društva včlanjenih več kot 1.200 prebivalcev, od tega jih je 335 mlajših od 16 let. Operativnih gasilcev je 240. Predsednik gasilske zveze Marko Simšič pravi, da je Občina Postojna na tem področju lahko zgled ostalim občinam v Sloveniji. Prisluhni. 

Foto: postojna.si 

V občinah Postojna in Pivka policisti v zadnjih dneh opažajo večje število vlomov v stanovanjske hiše, nazadnje se je zgodil v Kočah. Pri svojem delu vidijo, da vlomilci raje izberejo tisto stanovanje ali hišo, kjer je za to najmanj ovir, tveganje za odkritje pa najmanjše.

Stavba, v kateri ni nikogar, ki je v večernem času neosvetljena, ker so stanovalci začasno odstotni, pa četudi samo v trgovini ali na sprehodu,  ali stavba, ki je očitno brez varovanja, bo verjetneje tarča vloma kot obratno. Posebno ‘vabljiva’ za vlomilce so odprta vrata ali okna in razpoložljivo orodje za dostop v bližini. To so: zaboji, lestve, ki omogočajo dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje. Policisti zato svetujejo, da preden zapustimo objekt, naj bo to hiša, stanovanje ali poslovni prostor, preverimo, ali so okna zaprta in vrata zaklenjena ter da v bližini ni orodij, s katerim bi si lahko vlomilec pomagal pri nasilnem vstopu.

Pozorni moramo biti na sumljive ljudi, ki se gibljejo po vaških poteh, okoli hiš in na osebna vozila, ki so parkirana ob vaških cestah, v njih pa je čakajoč voznik.

Za konec policisti naročajo: »V primeru, da postanete žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113, do prihoda policistov ne hodite po hiši in se ničesar ne dotikajte!«

 Foto: PU Koper 

Božična zvezda ali Euphorbia pulcherrima je rastlina, ki v božičnem času krasi marsikateri dom. Božična lepotca prihaja iz Mehike, kjer grm v naravi zraste tudi do pet metrov v višino. Pri nas vrtnarji potaknjence božičnih zvezd po večini jeseni dobavijo iz Italije in Nizozemske, nato pa jih do praznikov vzgajajo sami. Tovrstna rastlina je tempirano vzgojena, kar pomeni, da ji vrtnarji nudijo takšne pogoje, da zacvetijo in se obarvajo ob pravem času.

Največkrat je v ponudbi klasična rdeča božična zvezda, lahko pa so venčni listi obarvani še v svetlo roza ali belo zelenkasto barvo. To čudovito božično dekoracijo dandanes prodajajo tudi v velikih trgovskih centrih. Cena božične zvezde kupljene v centrih je manjša, kakovost pa slabša od kupljene v vrtnariji. Prav zaradi tega, marsikje takoj po koncu praznikov božična zvezda propade  in pristane v smeteh. Vendarle jo je mogoče tudi obdržati in je iz »potrošniške« rastline skorajda spremeniti v trajnico. Kako jo negovati in s kakšnimi rastnimi pogoji ji ustreči, svetuje cvetličar Janez Pečkaj. Poslušaj.