Med letoma 2014 in 2016 so mladi čuvarji izročila v Hiši izročila v Dolenji vasi pri Cerknici stara znanja o lanarstvu, kovaštvu, destilaciji eteričnih olj in kovaštvu beležili v Skrinjo znanja regije in pripravili pedagoške procese, kako jih prenašati naprej.

Snovalka in izvajalka projekta je bila Ljoba Jenče, ki je poskrbela, da mladim čuvarji izročila stara znanja še naprej prenašajo mladim rodovom. Eden izmed njih je tudi Lenart Perko, ki si je kovačijo uredil pri Hiši izročila in je od zaključka projekta skozi korake kovanja vodil že 400 ljudi. Lenart je tudi edini izmed mladih čuvarjev izročila – takih s certifikatom za posamezno znanje je 22, ki je na osnovi nesnovne kulturne dediščine, torej znanja o kovanju, zgradil svojo poklicno pot. Pod imenom in znamko Emberborn izdeluje unikatne nože ter druga rezila in predmete. Lenart se torej preživlja s starodavnim poklicem, a pravi, da je tudi ta poklicna pot tlakovana z večjimi in manjšimi ovirami. Kljub temu tistemu, ki ima možnost, predlaga, naj vsaj poizkusi. Poslušaj. 

 Foto: osebni arhiv Lenarta Perka 

Učenci OŠ “Jožeta Krajca” Rakek so uspešni na različnih področjih. To dokazuje tudi naziv, ki ga je v mesecu septembru šola ponovno pridobila: KULTURNA ŠOLA za obdobje 2020–2024.

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti je ocenjeval različne kriterije:

kulturno delovanje na različnih področjih, razvejanost kulturnih področij, število vključenih učencev v redne in obšolske kulturne dejavnosti, udeležbo in doseganje vidnih rezultatov na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, obseg izvedenih kulturnih dogodkov in spodbujanje ter obseg mentorskega dela za kulturna in umetniška področja.

Med učenci je zelo priljubljeno prepevanje v šolskem pevskem zboru. Člani otroškega in mladinskega pevskega zbora (od 3. do 9. razreda), so se na trenutne razmere prilagodili in dobili vizirje, s katerimi lažje pojejo in sledijo navodilom.

Kaj še počnejo in kako bodo preživeli letošnje nekoliko drugačne krompirjeve počitnice, sta nam zaupali učenki 5. razreda, Neva Korošec in Karin Pirc.

Da bi upočasnili širjenje  virusa covid-19 evropske države posegajo po vse bolj  omejujočih ukrepih, tudi Slovenija. Naš vsakdan se je spet močno spremenil, kar ugotavlja tudi poslanka Iva Dimic.

Zelo družabna Notranjka je močno omejila stike in si vedno nadene masko.  Sodi v rizično skupino. Kot pravi, ne more vedeti, kdo izmed ljudi, ki jih sreča, je tudi zdravstveno ogrožen, zato brez pomisleka uporablja zaščitno masko.  Poslušaj. 

Zavetišče Oskar Vitovlje, pristojno za oskrbo brezdomnih in izgubljenih živali v Občini Postojna, je po navedbah nekaterih občanov v septembru prekinilo odlov prostoživečih in izgubljenih mačk, ker je za to zmanjkalo občinskega denarja.  V zavetišču trditve zanikajo in zagotavljajo, da ob prijavah ukrepajo po zakonu in priporočilih.

Da bodo za živali brez skrbnika vsekakor poskrbeli, pa obljubljajo na občini, kjer potrjujejo, da so letošnjo vsoto, namenjeno zavetišču, res že prekoračili. Po besedah občinske sodelavke Sidonije Zega so z zavetiščem, s katerim sicer sodelujejo zadnjih pet let, zadovoljni. Manj zadovoljstva je na strani postojnskega društva za zaščito živali. Poslušaj. 

Veterinarsko oskrbljeni mucki, spuščeni v Rakovem Škocjanu. 

Foto: Društvo za zaščito živali Postojna 

Na podeželju so se v starih časih močno borili za dodaten vir zaslužka. Delo na kmetijah je olajšala živina, na Blokah pa ima posebno mesto v zgodovinski dediščini prav vol.  Bil je silen in močan, saj so ga bloški kmetje z dobro krmo ohranjali v dobrem fizičnem stanju. Vole so kmetje nato prodali na sejmih ali mesarjem v Trst ali Ljubljano. Teh težkih živali na Blokah danes sicer ni več, v spomin na življenje in kmečko delo v starih časih pa so postavili skulpturo vola v Zavrhu pri Sveti Trojici.

Bločani so vedno veljali za odlične rejce in prekupčevalce z govedom, veljalo pa je tudi načelo, da če ni Bločana, ni sejma. Skulptura debelega pitanega vola je nastala na pobudo vaščana Jožeta Zakrajška, oblikoval pa jo je akademski slikar in umetnik Božo Strman-Mišo. Nekaj o zgodovini vola in njegovi skulpturi nam je povedal tudi poznavalec bloške zgodovine, Stane Jakopin. Prisluhni.

Fotografiji: Občina Bloke