Jutri, v torek zaznamujemo svetovni dan knjige, Knjižnica Logatec pa se ob tem pridružuje pobudi Noč knjige, mednarodnemu dogodku za promoviranje branja in knjigo v vseh plasteh družbe. Ob 19.30 bibliotekarka Urška Orešnik pripravlja delavnico in druženje z bralnimi dnevniki.
Strastna bralka, knjižničarka in zvesta zapisovalka bralnih izkušenj pa ob tem vabi, da pobrskate še po izboru odpisanih knjig, ki iščejo nov dom. Police bukvarne so v pritličju knjižnice. Naslednja bukvarna bo potem že v maju.

Slovenska vojska je prejšnji teden na osrednjem vadišču na Počku predstavila ukrepe za varovanje okolja, ki jih izvajajo. Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je povzel, da monitoring podzemnih voda ministrstvo izvaja že vrsto let in ga tudi nadgrajuje, v tem času pa je pokazal, da vojaška dejavnost nima kvarnih vplivov na pitno vodo in da je ta ustrezna. Napovedal pa je, da bodo monitoring na pobudo okoliških županov še geografsko razširili in vanj vključili različne državne ustanove.

Slovenska vojska v splošnem sodeluje še z Zavodom za varovanje narave, ki ji podaja okoljske usmeritve in izvaja stalen nadzor. Podpolkovnica Nina Raduha je navedla, da pripadnike redno usposabljajo na področju varovanja okolja, med drugim tako pod vozila redno nameščajo lovilce olj, prav tako pa je prepovedano pretakanje goriv na vadiščih.

Raziskovalka fakultete za varstvo okolja Samar Al Sayegh Petkovšek je dejala, da v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in mariborsko fakulteto za varnostne vede vodijo raziskavo o vplivu vojaške dejavnosti na okolje. Na območju Počka so ugotovili tveganje razlitja nevarnih snovi in požarov. Pri lokalnemu prebivalstvu pa želijo prepoznati dejavnosti vojske, ki prebivalce najbolj motijo.

Postojnski župan Igor Marentič meni, da se je sodelovanje med ministrstvom in lokalno skupnostjo v zadnjem obdobju okrepilo. Postojna v primeru vadišča nosi kolateralno škodo za potrebe Slovenske vojske, pri čemer se Marentič zaveda da drugi kraji, kot denimo Šoštanj s termoelektrarno in Krško z jedrsko elektrarno, nosijo drugačno kolateralno škodo, s čimer pa zadovoljujejo potrebe vseh prebivalcev Slovenije. Izrazil je zaupanje v neodvisnost in strokovnost institucij, ki opravljajo raziskave na osrednjem vadišču.

Obrambno ministrstvo in vojska posebno skrb posvečata tudi čiščenju zaradi streljanj onesnažene zemljine, ki nastaja na streliščih. V ciljnem raziskovalnem programu obrambnega ministrstva in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost je tako družba Envit razvila postopek remediacije zemljin, s katerim iz njih odstranijo kovine, kot so svinec, baker in ostalo. S postopkom odstranijo tudi drobne delce manjše od dveh milimetrov, na katere ob stiku s trdo podlago razpade strelivo. Prav ti delci so problematični, saj so za razliko od večjih biološko dostopni in predstavljajo tveganje za onesnaženje, je pojasnila vodja projektov pri Envitu Anela Kaurin. 

V Ilirski Bistrici so v preteklih dneh začeli rušiti dotrajane stavbe nekdanje vojašnice Trnovo. Minuli četrtek pa je bistriški župan Gregor Kovačič s podjetjem Arol podpisal pogodbo o izgradnji podjetniškega inkubatorja, ki bo do oktobra zrasel na tem kraju. Nov objekt bo imel 832 kvadratnih metrov površine. V pritličju bodo pisarne, prostori za t. i. coworking, delavniški prostori, sejna soba, učni laboratorij, prostori za druženje, upravo in svetovanje, čajna kuhinja, servisni prostor in večnamenska dvorana. Podjetje AROL bo z deli začelo takoj po prvomajskih praznikih, delali bodo v dveh izmenah, med 6. in 22. uro.

Polovica objekta bo podkletena, tam bodo parkirni prostori s polnilnimi mesti za električna vozila. Predvidena je tudi namestitev sončne elektrarne. Prostori bodo namenjeni delovanju, mreženju in izobraževanju mladih podjetnikov. Ti bodo lahko najemali prostore in koristili storitve podpornega okolja. Inkubator bo odprt tudi za obstoječa podjetja in širšo javnost, ki se bo lahko udeleževala predavanj, izobraževanj in drugih dogodkov, napovedujejo na občini.

Vzpostavitev inkubatorja in razširitev obrtnih con sta bili glavni predvolilni obljubi bistriškega župana. Temeljni razlog izhaja iz potrebe po ustvarjanju spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter prestrukturiranje gospodarstva iz tradicionalnih gospodarskih panog v gospodarske panoge, ki zaposlujejo visoko izobražen kader z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim odtisom.

Občina je prostore načrtovala tudi na podlagi analize ankete, ki so jo marca lani opravili med občani. Z njo so spraševali o namenih vključitve v nastajajoči podjetniški inkubator. Kar 84 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja na področju storitvenih dejavnosti, preostalih 16 odstotkov pa jih razmišlja o ustanovitvi proizvodnega podjetja. Med dejavnostmi, ki jih želijo razviti, prevladujeta širše področje računalništva in z njim povezanih tehnologij ter širše področje izobraževanja in svetovanja.

Pogodbena vrednost brez DDV znaša skoraj 2,2 milijona evrov. Občina Ilirska Bistrica je za projekt na javnem razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih pridobila 1,6 milijona evrov. Občina bo sofinancirala razliko in prispevala zemljišče. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica

V družbo Nedeljskega klepeta smo povabili Janija Muho, specialista splošne kirurgije. Odraščal je v Ilirski Bistrici, vse do odhoda na študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzporedno s tem je doštudiral tudi ekonomijo na ljubljanski Ekonomski fakulteti, poklicno pa ostal v medicini. Zaključil je specializacijo splošne kirurgije, potem pa se preusmeril v področje žilne kirurgije in kirurgije rok. Njegova prva zaposlitev je bila v izolski bolnišnici, kjer je bil zaposlen osem let, nato pa javni sektor zamenjal za zasebni, še vedno pa ostal znotraj medicine, tudi znotraj kirurgije – veji plastične in estetske kirurgije.
»Lepota in lepo je nekaj, kar v nas vzbudi neko ugodje, ugodne občutke ob gledanju le tega. Naj si bo to neka stvar ali oseba. Po eni strani bi lahko rekli, da je lepota subjektivna, iz nekih starih pregovorov, da imajo vsake oči svojega malarja, po drugi strani pa lahko lepoto nekako tudi standardiziramo, ker vemo, da obstajajo določeni proporci telesa oziroma tudi določena razmerja v naravi, ki so očesu bolj privlačna. To so dognali znanstveniki, umetniki, pravilo zlatega reza je recimo to. Lepota je v bistvu večplastna. Ne obstaja samo tista zunanja, vedno obstaja tudi tista notranja. Tista res prava lepota se mi zdi da izžareva iz notranjosti, osebe iz duše in za izžarevanje takšne lepote, se mi zdi, da se mora oseba imeti najprej sebe rada in s tem lahko pokaže to lepoto tudi navzven,« je v pogovoru povedal Muha. Spregovoril je tudi o položaju zdravnikov v današnjem času v Sloveniji, s soočanjem zdravnika ob tudi izgubah pacientov, zdravniških napakah, zavrnitvah estetskih posegov pa tudi o domači »bistrc« kot pravijo domačini.

Zavratčani so pripravili dobrodelni dogodek »Skupaj za Robija«. Z njim so zbirali sredstva za domačina, 23-letnega parašpornika, slepega tekača Robija Kogovška, ki se maja odpravlja na Svetovno prvenstvo na Japonsko. Njegov nastop je že zagotovljen in potrjen, a paraatlet je potreboval še nekaj finančne pomoči.
Roman Kejžar, aktualni državni prvak v maratonu in polmaratonu je zaslužen, da je Robi pristal v atletiki, vztrajal in napredoval. Njegov stalni spremljevalec pa je Jan Trček iz Bevk, ki je tudi njegov mali bratranec. V Zavratcu so za Robija zbrali 5.820 evrov.