V novi sezoni balinarske superlige bodo lahko slovenski ljubitelji balinanja spremljali številna zveneča imena, saj so se med oktobrskim prestopnim rokom v domovino vrnili tudi nekateri dolgoletni reprezentanti, so sporočili iz Balinarske zveze Slovenije.

Dodatni prestopni rok je slovenskim balinarskim klubom ponudil priložnost, da okrepijo svoje zasedbe z igralci, ki so v lanski sezoni nastopali v tujini, predvsem v italijanski prvi in drugi ligi. Pričakovano so bili najbolj aktivni superligaši, ki naj bi sezono 2020/21 predvidoma odprli sredi novembra.

Najbolj aktivna je bila koprska Marjetica, ki je v svoje vrste pripeljala Primoža Brezovca in Klemena Podgorška, najbolj odmevni prestopi pa so zagotovo selitev Aleša Borčnika iz BRB Ivree v škofjeloško Trato, Anžeta Petriča iz Borgoneseja v kobjeglavski Agrochem Hrast ter Jasmina Čauševića iz Ponteseja v novega superligaša iz Velenja, ki bo v novi sezoni domače tekme igral v ljubljanski dvorani Šiška.

Ljubljanski Krim je okrepil Žan Rode, ki je lani nastopal za italijanskega drugoligaša Villaraspo, drugoligaša Cerknico pa Mohamed Baschir El Hariri, ki je bil lani član nižjeligaša iz Trsta.

Simon Maljevac, Balinarska zveza Slovenije 

Kot smo že poročali, je priznanje za najboljšo tematsko pot v akciji Turistične zveze Slovenije prejela Učna pot Drvošec, ki jo je Notranjski regijski park s sredstvi iz projektov Kras.Re.Vita in Life Stržen uredil ob Cerkniškem jezeru. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 16 tematskih poti, poleg Drvošča sta bili finalistki še Julijana Trail in Razgledna učna pot Dovžanova Soteska.

Vodja Enote Turizem na Parku Urška Ogrinc je prepričana, da sta bila v tako hudi konkurenci ključna vsebina, ki so jo poti vdahnili Tematski vikendi, in dejstvo, da je Učna pot Drvošec v osnovi naravovarstveni projekt. Obiskovalce umika stran od najbolj občutljivih biodiverzitetnih območij in od zasebnih zemljišč.

Kljub epidemiološki situaciji  letošnjo turistično sezono ocenjuje za odlično in dodaja, da bo treba sprejeti spremenjene pogoje poslovanja. Čez zimo se bo Enota Turizem pripravila na naslednjo sezono. Urška Ogrinc je prepričana, da bo treba tudi nujno določiti mejno kapaciteto obiskovalcev, ki jih lahko sprejme Cerkniško jezero. Postavili jo bosta dve enoti Parka: Turizem ter Varovanje naravne in kulturne dediščine. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv 

Kriza zaradi epidemije covida-19 je nekoliko zavrla načrtovano sanacijo industrijskega odlagališča Globovnik na kraškem območju v bližini Ilirske Bistrice. Denar za pripravo projektne dokumentacije, ki bo narejena do konca leta, naj bi po prvotnih načrtih prispeval Park Škocjanske jame, sedaj pa je zanj poskrbela država.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja javni razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca za pridobitev projektne dokumentacije. Sredstva za sanacijo so v državnem proračunu že zagotovljena, zaključena pa naj bi bila v prihodnjih dveh do treh letih.

“Računamo, da bomo izbrali izvajalca za projektiranje najkasneje v sredi decembra. Časovnica predvideva, da bi bila projektna dokumentacija dokončana do maja prihodnje leto. Sama sanacija se bo predvidoma pričela konec prihodnjega leta, saj bomo morali z razpisom izbrati še izvajalca del,” je za STA povedala Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor.

Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine.

Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površine, po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupno z zasipnim materialom, ki se je uporabljal za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. 

Pobudo za sanacijo nevarnega odlagališča so dali v Parku Škocjanske jame, kjer so nameravali zagotoviti  1,4 milijona evrov, ker so Jame zaradi epidemije ostale brez denarja, bo pomagalo ministrstvo.  

Reka Reka 

Foto: PŠJ 

V današnjem nedeljskem klepetu je z nami vojaški profesionalec z zavidljivo vojaško kariero, načelnik generalštaba Slovenske vojske, brigadir in mož številnih odlikovanj, Bistričan Robert Glavaš. Za sabo ima ogromno število vaj in vojaških usposabljanj doma in po svetu. Prizadeva si pritegniti mlade v vojaški sistem in se odločno zavzema za pregledne nakupe vojaške opreme.

V mladosti je bil strasten rokometaš. Skorajda ni države na svetu, ki je v okviru svojih misij in nalog ne bi obiskal, poleg vojaških izkušenj pa je pridobival tudi socialne. Poudarja, da je poklic vojaka v Sloveniji in nasploh morda premalo cenjen in da je vojak ali častnik nekdo, ki mora biti visoko izobražen. V okviru svojih prizadevanj skuša Robert Glavaš odpraviti tudi pereč problem zaposlovanja v slovenski vojski. Več v prispevku.

Med letoma 2014 in 2016 so mladi čuvarji izročila v Hiši izročila v Dolenji vasi pri Cerknici stara znanja o lanarstvu, kovaštvu, destilaciji eteričnih olj in kovaštvu beležili v Skrinjo znanja regije in pripravili pedagoške procese, kako jih prenašati naprej.

Snovalka in izvajalka projekta je bila Ljoba Jenče, ki je poskrbela, da mladim čuvarji izročila stara znanja še naprej prenašajo mladim rodovom. Eden izmed njih je tudi Lenart Perko, ki si je kovačijo uredil pri Hiši izročila in je od zaključka projekta skozi korake kovanja vodil že 400 ljudi. Lenart je tudi edini izmed mladih čuvarjev izročila – takih s certifikatom za posamezno znanje je 22, ki je na osnovi nesnovne kulturne dediščine, torej znanja o kovanju, zgradil svojo poklicno pot. Pod imenom in znamko Emberborn izdeluje unikatne nože ter druga rezila in predmete. Lenart se torej preživlja s starodavnim poklicem, a pravi, da je tudi ta poklicna pot tlakovana z večjimi in manjšimi ovirami. Kljub temu tistemu, ki ima možnost, predlaga, naj vsaj poizkusi. Poslušaj. 

 Foto: osebni arhiv Lenarta Perka