Predstavniki Kluba Logaških študentov so v skladu s statutom Kluba Logaških študentov in v skladu z Volilnim pravilnikom za volitve svetnikov Sveta ŠOLS ter svetnikov Zveze ŠKIS sklicali volitve v organe, ki bodo 10. novembra potekale preko spletne aplikacije ZOOM.

Na »Facebook« dogodku Kluba Logaških študentov bo na dan volitev objavljena povezava, na katero bodo volivci kliknili in se pridružili glasovanju. Volivci prijavo opravijo preko e-poštnega naslova Kluba Logaških študentov do 10. novembra do 17. ure, glasovanje pa se bo začelo istega dne ob 18ih in trajalo približno petnajst minut. Več v prispevku. 

Foto: Klub Logaških študentov 

V 88. letu starosti je umrl Miroslav Steržaj, ena največjih slovenskih športnih legend, v kegljaškem svetu tudi svetovnih. Bil je večkratni svetovni in evropski prvak v kegljanju. Leta 1933 na Rakeku rojeni kegljač je bil od leta 2012 član Hrama slovenskih športnih junakov.

V kegljaški reprezentanci Jugoslavije  je bil nepogrešljiv  30 let . Skupaj je osvojil 17 kolajn na 15 evropskih in svetovnih prvenstvih, na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa se je medalj nabralo kar 35. Za odlične športne dosežke in prispevek k razvoju kegljaškega športa je prejel tudi Bloudkovo nagrado.

Miroslava Steržaje je življenjska pot že v 50-ih letih prejšnjega stoletja vodila v Ljutomer, kjer se je izkazal kot gospodarstvenik, kulturnik – bil je soustanovitelj in član Ljutomerskega okteta, ter politik. Mlekarno v Ljutomeru je vodil 26 let in za gospodarske dosežke prejel Kraigherjevo nagrado. Leta 2003 je postal častni občan te prleške občine. 

S kegljanjem se je začel resneje ukvarjati v Ljutomeru, s tem športom pa se je prvič srečal na domačem Rakeku,  ko je med 2. svetovno vojno italijanskim častnikom postavljal keglje na kegljišču bližnje gostilne in tako zaslužil kakšno liro. 

Miroslav Steržaj je bil leta 2016 v enoti knjižnice na Rakeku gost prvega Večera z znanimi krajani.  V spomin  je Rakovčanom podaril svojo karikaturo, ki je dobila stalno mesto v knjižnici. 

Vir: notranjci.si 

Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 

Z izjemno življenjsko energijo in samozavestjo tako v domači regiji kot drugod navdušuje bioterapevtka, pisateljica, gradbenica in popotnica Nataša Pergar, ki že 23 let živi v Postojni. V našem prostoru je že dolgo znana, s svojim posebnim darom pa je zmožna videti energijsko polje človeka. Raziskovala je tudi energije najvišjih gora in iz njih marsikaj razbrala, izkazala pa se je tudi kot nadvse dragocena svetovalka Tomaža Humarja, ko je osvajal najzahtevnejša himalajska gorovja.

Nataša poudarja, da ljudje velikokrat v svoje življenje pritegnemo prav tisto, kar o sebi mislimo, v svoji nedavni knjigi “Vidne in nevidne poti” pa raziskuje prepričanja in vrednote, po katerih živimo. Zaradi številnih potovanj in pustolovščin ima veliko spominov in zgodb. Zanimivo je tudi to, da vsa himalajska gorovja nosijo imena božanstev, pa ne le zato, ker himalajska ljudstva verjamejo, da v gorah bivajo bogovi. Ko človek zre v mogočne gorske verige, v obstoj božanstev v resnici ni težko verjeti, pravi Nataša. V nedeljskem klepetu nam je zaupala tudi nekaj o svojih nenavadnih izkušnjah in o svojem daru. Prisluhni.

Danes bomo na zadnjo pot pospremili Gabrijelo Brovč, žensko številnih poklicev in zanimanj, ki je sooblikovala mnoge generacije učencev in športnih varovancev ter pustila neizbrisne sledi v lokalnem okolju. Izjemen je njen prispevek pri razvoju postojnske košarke, nekdanja učiteljica, ki je sicer študirala zgodovino in likovno vzgojo, pa je že zgodaj odkrila tudi posebno ljubezen do vseh vrst kulture. Je avtorica knjig o treh vaseh na Postojnskem – Orehku, Razdrtem in Šmihelu pod Nanosom, s strastjo je dolga desetletja raziskovala zgodovino in tradicijo domačih krajev in odkritja prelivala na papir lokalnih mesečnikov Prestop in Prepih, kot turistično vodnico pa jo je pot pogosto peljala tudi izven meja Slovenije.

Gabriela Brovč je postavila tudi temelje današnji različici božičnih jaslic v Postojnski jami, pri katerih je dolga leta sodelovala kot scenaristka in režiserka. Kaj jo je tja pripeljalo, smo jo vprašali ob neki priložnosti. Poslušaj. 

Nastanitveni obrati so konec oktobra zaprli vrata, finančna uprava pa je zbrala podatke, koliko turističnih bonov smo unovčili po občinah. V regiji prednjači Postojna z 2991 boni oziroma 338 tisoč evri, z 1509 unovčenimi boni in 206 tisoč evri Postojni sledi Občina Cerknica. Tretje mesto že ves čas trdno drži v rokah najmanjša občina primorsko-notranjske regije, Bloke.

Na planoti so obiskovalci pustili 882 turističnih bonov oziroma 108 tisočakov. Za 69 tisoč evrov so bogatejši na Bistriškem, kjer so obiskovalci unovčili 684 bonov, na Pivškem so s 409 boni zaslužili 44 tisoč evrov, 7.500 evrov in 115 turističnih bonov pa so obiskovalci pustili v Loški dolini.   Občina Logatec oziroma njeni ponudniki iz osrednjeslovenske statistične regije so bogatejši za 26 tisočakov. Obiskovalci so na Logaškem porabili 275 turističnih bonov.

 Do oktobrske nedelje, ko so bili nastanitveni obrati še odprti, so prebivalci Slovenije unovčili 917.399 turističnih bonov v skupni vrednosti 125,6 milijona evrov.