Jutri bo minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, ki je odločila mejo med Kraljevinama SHS in Italijo. Z novo mejno črto je Italija dobila še več slovenskega nacionalnega ozemlja, kot ji je bilo leta 1915 obljubljeno v Londonskem memorandumu. Rapalska pogodba predstavlja enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, zato so se v Parku vojaške zgodovine – v sodelovanju z Zgodovinskim društvom rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru -odločili, da o njej pripravijo krajši strokovni posvet.

Dogodek z naslovom Stoletnica Rapalske pogodbe bo danes ob 16. uri. Park vojaške zgodovine prenašal na svojem Youtube kanalu in ga kasneje objavil v celoti. Direktor Parka Janko Boštjančič razlaga, da smo letos že obeležili 100-letnici koroškega plebiscita, zgodil se je le dober mesec pred Rapalsko pogodbo, in požiga Narodnega doma v Trstu, na Rapalsko mejo pa se na nacionalni ravni pozabilo, zato so vzeli vajeti v svoje roke. 

 Konferenco bo moderiral zgodovinar dr. Renato Podberšič. Vprašanja bodo lahko predavateljema dr. Andreju Rahtenu iz Zgodovinskega inštituta in dr. Gorazdu Bajcu z oddelka za zgodovino  FF v Mariboru postavljali tudi gledalci. Več v prispevku, konferenca pa bo potekala na povezavi:   

 https://www.youtube.com/watch?v=UDuMQaU_8R0&ab_channel=Parkvoja%C5%A1kezgodovinePivka&fbclid=IwAR13eZd_jbbiLOblFdoTgG6TeUHqiXrWV66cYHuvZkOgM0abg5h2jb1tV-Q

Zemeljvid rapalske meje (Wikipedia) 

Trinajsti november je mednarodni dan prijaznosti. Prijaznost nas nič ne stane, zato lahko dan ta dan obeležimo vsi! Vseeno pa bo petek prav poseben dan na Blokah, kjer sta zaradi obeleževanja dneva prijaznosti  moči združila tamkajšnja Točka moči in društvo upokojencev.

Vodja bloške Točke moči Sanja Ivič je povedala, da so idejo dobili v projektu Naključna prijaznost Društva Humanitarček.  Starejše, med katerimi so tudi osamljeni, bodo razveselili z lepo besedo, nasmehom, pa tudi pletenimi rokavicami, otroškimi risbami in drugimi pozornostmi. Poslušaj. 

 Od začetka epidemije je v sistem zaščite in reševanja vključenih tudi okoli 200 slovenskih vojakinj in vojakov. Ti , kot pravi minister za obrambo Matej Tonin, pomagajo tako v zdravstvu kot domovih za starejše.

Vojska že sodeluje tudi s policijo pri varovanju južne meje, kljub temu pa vlada vztraja pri podelitvi izjemnih pooblastil Slovenski vojski. Zakaj predlog Ministrstva za notranje zadeve o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi podpira tudi Mors, pojasnjuje minister za obrambo Matej Tonin in ocenjuje, da se to vprašanje v Sloveniji preveč politizira.

Foto: Valter Leban 

V Domu starejših v Ilirski Bistrici so odkrili nove okužbe med zaposlenimi in stanovalci. Dobra novica pa je, da se bo del stanovalcev in Doma na Vidmu, kjer je t. i. rdeča cona, preselil nazaj v dom starejših. 

Vzpodbudne novice prihajajo tudi iz Regijskega štaba CZ za Notranjsko. Poveljnik Sandi Curk, ki je bil na testu pozitiven, se počuti dobro in dela od doma. Izoliral se je pravočasno, svoje je naredilo tudi spoštovanje preventivnih ukrepov, saj se okužba na ostale člane štaba ni razširila. Poslušaj. 

 Foto: Regijski štab CZ 

Dirigent Simfoničnega orkestra Cantabile in Mešanega pevskega zbora Adoramus, ki uspešno nastopata doma in na tujem, Marjan Grdadolnik je tudi skladatelj in priznan profesor klarineta na glasbeni šoli v domačem Logatcu. Pred kratkim je izšla njegova Zbirka skladb za klarinet in klavir, ki jo je posvetil svojim nekdanjim učencem.

Marjan Grdadolnik z učenci vzpostavi tudi oseben odnos in nekateri  so sami izrazili željo, če bi jim profesor napisal kakšno skladbo. Izdajo in delo profesorja  predanega učencem – saj pravi, da so učenci tudi njegovi učitelji – je podprla Občina Logatec.  Z nekaterimi nekdanjimi učenci glasbenik ostaja  povezan preko simfoničnega orkestra in pevskega zbora. Želi si, da čim prej znova nastopijo pred občinstvom, s katerim glasbeniki pletejo duhovno vez. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv in Valter Leban