Novice

  • 16 OKUŽENIH STANOVALCEV PRESELILI V RDEČO CONO

    Potem ko so v nedeljo v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica pri 16 stanovalcih potrdili okužbo s koronavirusom, so včeraj ob podpori občinske in regijske civilne zaščite ter Občine Ilirska Bistrica že vzpostavili rdečo cono v Domu na Vidmu, kamor so v popoldanskih urah premestili okužene stanovalce.V bistriškem domu starejših z 231 stanovalci so včeraj zaključili s prvo fazo testiranj. Včeraj so testirali še 88 stanovalcev in zaposlenih. Doslej med zaposlenimi ni bilo potrjene nobene okužbe, kar je tudi najpomembnejše, poudarjata tako direktorica doma kot poveljnik regijskega štaba CZ Sandi Curk. Direktorica doma Jasmina Tomažič ob tem zagotavlja, da bo za vse stanovalce v rdeči coni v Domu na Vidmu primerno poskrbljeno.

    Da bi se v začasnem bivališču počutili kar se da udobno, so jim tja pripeljali celo njihove domske postelje, zanje pa bodo skrbele tri zaposlene. V Domu na Vidmu bodo ostali toliko časa, dokler zdravstveni delavci ne dajo zelene luči za njihovo premestitev nazaj v Dom starejših. Kot pravi Tomažičeva, se vsi okuženi stanovalci trenutno dobro počutijo. Direktorica se ob tem zahvaljuje vsem svojim zaposlenim za ves napor, ki ga v teh dneh vlagajo v preprečevanje širjenja okužbe in ostalim, ki so jim v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč.

    Z okužbami pa se v teh dneh spopadajo tudi v Domu na Krasu, kjer je okuženih 6 stanovalcev in dva zaposlena. Kot sporoča regijski poveljnik CZ Sandi Curk, pa je v Dutovljah trenutno situacija pod nadzorom. Več težav, predvsem s kadrovsko podhranjenostjo, imajo v postojnskem domu upokojencev Talita kum, kjer je okuženih 6 varovancev in ena zaposlena. Civilna zaščita ob podpori Občine Postojna tudi tam pripravlja primeren prostor za vzpostavitev rdeče cone. Na pomoč pa jim bodo priskočili tudi iz drugih domov. Poslušaj. 

     

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Dom na Vidmu rdeča cona 3
    • Dom na Vidmu redeča cona 1
  • PROTOKOLI SO ŽE PRIPRAVLJENI

    Vlada je pred kratkim pripravila predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske (SV) pri širšem varovanju državne meje in ga bo poslala v DZ. Ministrstvo za obrambo in policija bosta do uveljavitve sklepa, če bo do nje prišlo, uskladila in pripravila končno besedilo pravil delovanja SV pri izvajanju teh pooblastil.

    Vojska in policija na meji dobro sodelujeta že sedaj, ja pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs in dodal, da število nezakonitih prehodov južne meje kljub prihajajoči zimi ne pojenjuje.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • ZGODBE IN DOGODKI, ZAPISANI V KAMEN

    Kraško okolje zaradi svoje narave nudi veliko možnosti umetniškega izražanja. To s pridom izkorišča tudi kiparka s Krasa Matejka Belle, ki sicer izvira iz Postojne, od vedno pa se je posvečala klesanju v kamen. Kamen je vsestransko uporaben material, ki je sestavni del ljudske stavbarske in kamnoseške tradicije. 

    Umetnica pravi, da veliko potuje. Starodavne kulture eksotičnih dežel nanjo močno vplivajo, zato v svoje kiparske izdelke vnaša tudi njihove zgodbe in odnose med ljudmi. Prisega na preprostost, s kiparjenjem in umetnostjo pa se ukvarja že od malih nog, saj je vedno rada gnetla in ustvarjala. Prisluhni.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Matejka Belle kip
  • VOJAŠKA POKOPALIŠČA, V SPOMIN IN OPOMIN

    Številni vojaki, umrli v vojnah, so zadnje počivališče našli na Primorskem. Samo na soški fronti je v dveh letih življenje izgubilo okoli 300.000 vojakov različnih narodnosti.

    Nekateri med njimi ležijo na vojaškem pokopališču v Postojni, kjer so pokopani tudi vojaki JLA in nekateri vojni ujetniki. Zanimivosti o vojaških pokopališčih nam je razkrivala konservatorska svetovalka, tudi vodja novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ernesta Drole. Poslušaj.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • ISKANJE NOVEGA VODNEGA VIRA SE NADALJUJE

    Čeprav se je triletni projekt iskanja novega vodnega vira pred kratkim zaključil, se prizadevanja, da občini Postojna in Pivka najdeta kakovosten vodni vir, nadaljujejo, so sporočili iz podjetja Kovod Postojna. Občini vodo dobivata iz kraških vodonosnikov. Ti so izdatni, a ranljivi. Na kraških območjih sta zato ključna zaščita obstoječih in iskanje novih vodnih virov.

    Zaključen projekt, ki so ga v partnerstvu izvajali občini Postojna in Pivka, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kovod Postojna in podjetje HGEM, je dal dovolj rezultatov, smernic in podlag za nadaljevanje dela.  Javna agencija  za raziskovalno dejavnost ga je prepoznala kot pomemben raziskovalni prispevek. Njegovo nadaljevanje, projekt z imenom  »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«,  je ocenila visoko in bo financirala kar dve tretjini sredstev od 400 tisočakov, kolikor je vreden. Tretjino denarja bosta prispevali občini Postojna  (70 %) in Pivka (30 % ). 

    V okviru projekta bodo še naprej raziskovali Javorniški tok. Prejšnje raziskave so pokazale, da na režim izvirov Malnov, od koder vodo dobivajo Postojnčani in Pivčani, in Unice vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika in se od tam raztekajo proti izviroma. Vzporedno bodo raziskave potekale tudi na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku.

     Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z občinama Postojna in Pivka, podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. ter Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ker se približno polovica prebivalcev Slovenije s pitno vodo oskrbuje iz kraških vodonosnikov,  bodo rezultati splošno uporabni, so zadovoljni v podjetju Kovod.

     

    Foto: arhiv podjetja Kovod Postojna 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin