Posledice Covid krize se že nekaj časa zelo konkretno kažejo v številu brezposelnih, registriranih na Zavodu RS za zaposlovanje. V območni službi Koper opažajo, da je kriza bolj prizadela tista območja, kjer je turizem bolj razvit. Med primorsko-notranjskimi občinami  tako najbolj izstopa Postojna, kjer so oktobra registrirali 104 brezposelnih več kot v istem obdobjem lani.

Direktorica Nevenka Bandelj napoveduje, da bo oktobrsko odpuščanje pri Postojnski jami te številke seveda še povišalo. Sicer pa je po njenem možnosti za delo v regiji dovolj. Delavce iščejo med drugim v Pivki perutninarstvu, podjetju Oro in Kolektorju. Poslušaj. 

Rokometašica Teja Treven prihaja iz Rovt nad Logatcem. Tam se je tudi začela njena športna pot.  Obiskovala je drugi razred, ko se je vključila v krožek mini rokometa. Še bolj kot sam šport jo je takrat navdušila pozitivna energija, ki se je ustvarila na krožku.

Trener Peter Perčič pa jo je vzpodbudil, da se je kasneje vpisala v Rokometni klub Zvezda Logatec.  Športna pot jo je nato vodili v ljubljansko Olimpijo, kmalu pa je odšla v Izolo. Lansko leto  je tudi nastopila za slovensko mladinsko reprezentanco.  »Za dober rezultat so potrebni želja, odrekanje, trdo delo in vztrajnost,« pravi danes. Pot do Izole jo je vodila prek Olimpije, lansko leto pa je nastopila za slovensko mladinsko reprezentanco.

Foto: osebni arhiv 

 Bukov kozliček je prebivalec zrelih in starih listnatih ter mešanih gozdov. Od 3 do 4 cm dolg hrošč je ogrožen v svetoven merilu. Na Notranjskem je pogost, kar pomeni, da so naši gozdovi ohranjeni.

O bukovem kozličku smo se pogovarjali z biologom iz Notranjskega Regijskega parka Joštom Stergarškom. Opozarja, kako je pomembno, da bukovino in ostali les, ki ga kozlički naseljujejo,  kar se da hitro pripeljemo iz gozda. Saj les spomladi in zgodaj poleti naselijo hrošči in v njem pustijo jajčeca. Če ga odpeljemo in uporabimo, prekinemo razvoj novih hroščev, saj zanj potrebujejo do štiri leta. Poslušaj. 

Notranjski regijski park je na učni poti pustil deblo za bukovega kozlička.  

Fotografiji Jošta Stergarška in Maje Košuta iz Notranjskega regijskega parka. 

Govorice, da bodo v prostorih nekdanjega obrata Finvest Corp v Prezidu, ki leži tik za slovensko-hrvaško mejo, družba Natural Recycling Company iz Pazina uredila zbirališče in predelavo odpadkov, niso vznemirile le Prezidancev. Na nogah so prebivalci celotne Občine Čabar, napovedi skrbijo ostale prebivalce Gorskega kotarja, proti so občudovalci neokrnjene goranske narave. K sosedom zaskrbljeno pogledujejo tudi v Občini Loška dolina, čeprav bi napovedana dejavnost morala zaskrbeti  še koga. 

Prezid leži na kraških tleh, njegova ponikalnica Trbuhovica pa je prvi izvir Ljubljanice. Občina Loška dolina je v stikih z županom Čabra Kristijanom Rajšlom  in podžupanjo Ivano Lakota že od 28. oktobra, razlaga župan Janez Komidar. Občina Loška dolina želi, da jo Občina Čabar vključi v pridobivanje soglasij kot stranko v postopku. Poslušaj. 

 Foto: wikipedia 

Jutri bo tretja nedelja v novembru, od leta 2007 velja za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Tudi v občinah v regiji smo se na umrle in poškodovane ter na njihove svojce vsako leto spomnili s prižiganjem svečk, še posebej aktivne pri obeleževanju so naše zveze šoferjev in avtomehanikov. Zaradi zdravstvene situacije in ukrepov letos javnih dogodkov ne bo. Na slovenskih cestah je od leta 1991 do 2019 izgubilo življenje 7.628 oseb, 303.238 pa se jih je telesno poškodovalo.

Dan sicer poteka se pod okriljem Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč.  Letos mineva 25 let, odkar so v spomin na žrtve prometnih nesreč v britanski organizaciji RoadPeace prižgali prvo svečko na javnem kraju. Nato so dan  začeli obeleževati tudi na Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč (FEVR) in njegovih organizacijah.  Dogodek je prerasel v gibanje in članice OZN  so 26. oktobra 2005 ob podpori več organizacij z resolucijo Generalne skupščine tretjo nedeljo v novembru določile kot Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.  Leta 2011 je aktivnosti podprl še Evropski parlament. Na pobudo Zavoda Varna pot smo, skupaj z vladnimi in nevladnimi organizacijami, Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč v Sloveniji prvič obeležili leta 2007.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica