Postojnska in sežanska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta v mesecu marcu pripravili seminar za izkušene zborovodje in zborovodkinje pod mentorstvom mednarodno priznane zborovodkinje Petre Grassi. Sodelujoči demonstracijski zbor je Vokalna skupina Elúm.
Mentorica se je dodobra spoznala z zborovodji, ti so nato dobili priložnost, da se preizkusijo še pred zborom. Tako se dirigenti kot tudi zbor lahko spoznajo z različnimi pristopi dirigiranja. Prvi del seminarja je bil 9. marca, prijavljeni bodo z izobraževanjem nadaljevali v soboto, 23. marca.

MTB park Osojnica bo s pomladjo ponovno lahko sprejel nove navdušence nad gorskim kolesarstvom. Tokratna zima je bila v parku delavna, saj so poleg vsakoletnih urejanj prog postavili tudi novo skakalno linijo.

Park so odprli leta 2022, vendar je ideja o njem nastajala že veliko prej. Poslušaj. 

Podjetniški inkubator Perspektiva z več dejavnostmi nagovarja tudi mlade in izobraževalne institucije iz regije. Med drugim jih pripravlja tudi na večstopenjsko nacionalno tekmovanje POPRI in za mlade pripravlja t. i. star up vikende.

V okviru programa Popri Perspektiva letos mentorira dve osnovnošolski ekipi. Obe sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 4. aprila, to sta ekipi Simply Clean iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in Phoneout iz Osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Kot je povedala vodja inkubatorja Dolores Keš, mladi, ki sodelujejo v podjetniških krožkih, pridobivajo številne veščine in znanja, ki jih lahko uporabijo tudi na drugih področjih. Poslušaj. 

Milena Ožbolt je zbirateljica ljudskega pripovednega izročila in ljubiteljska etnologinja iz Loške doline. V knjigi Andrejeva stopinja je zbrala folklorne pripovedi iz domačih krajev, Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja pa vsebuje zapise o delu delavnic Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina, katerega članica je. Raziskuje tudi ledinska imena.

Čeprav sta ji sila pri srcu slovenska dediščina in kultura, si je kruh služila povsem drugače. Šolala se je za medicinsko sestro in v smeri socialnega dela, delala je v Kovinoplastiki Lož kot referentka za zdravstveno varstvo. Izpostavlja, da živimo v precej narcisoidni družbi, saj se vsem mudi, v ospredju pa je večkrat tekmovalnost. Njeno najljubše izrazno sredstvo je beseda, za katero trdi, da ni konj. Od vseh poklicev v življenju je najraje stara mama. Več v prispevku.

Jamski medvedi so bili v času ledene dobe pogosti tudi na ozemlju današnje Slovenije, kar potrjuje velika količina kosti v jamah. Zanimivo zbirko njegovih kosti pa je konec lanskega dobil Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzeju jo je podarila oziroma vrnila ena izmed ljubljanskih srednjih šol. V preteklosti so namreč šole muzeje pogosto prosile za naravoslovne zbirke, ki so jih nato uporabljale kot učne pripomočke. Med njimi je najbolj zgovorna spodnja čeljustnica jamskega medveda iz Križne jame. 

Zaradi napisa na njej v muzeju domnevajo, da gre celo za kost iz izkopavanj, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Križni jami izvajal Ferdinand von Hochstetter v sodelovanju s Karlom Dežmanom. Pred mikrofon smo povabili vodjo Kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije mag. Matijo Križnarja. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je toliko starih najdb z območja današnje Slovenije v muzejih po tujini, seveda pa so nas najbolj zanimali jamski medvedje. Če bi radi vedeli, ali je Križna jama res njihovo grobišče in  zakaj so tam poginjali; ali so izumrli samo zaradi hudega mraza ali ima prste vmes še kaj drugega in kaj novega njihovi ostanki še lahko povedo paleontologom, kliknite in poslušajte. 

Foto: Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije