V 87. letu je umrl slovenski arhitekt in muzejski svetovalec Marijan Rafael Loboda, je sporočila njegova družina. Ukvarjal se je z ohranjanjem zgodovinskih stavb, sodeloval pri prenovi Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi, kraške hiše v Repnem nad Trstom in Trubarjeve domačije na Rašici. Načrtoval je prenovi Predjamskega in Ptujskega gradu in oblikoval javni prostor na Notranjskem, kjer je živel od leta 1986.

Marijan Rafael Loboda se je rodil leta 1938 v Ljubljani. Študij arhitekture je leta 1964 zaključil pri  profesorju Bitencu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Kot univerzitetni diplomirani inženir arhitekture je dolga leta služboval v Slovenskem etnografskem muzeju, leta 1985 pa je dosegel naziv muzejski svetovalec. Od leta 1991 je deloval kot samostojni delavec v kulturi.  

Oblikoval in postavil je več izvirnih in odmevnih stalnih in občasnih muzejskih razstav v Narodnem muzeju Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju, Muzeju novejše in sodobne zgodovine in Mestnem muzeju v Ljubljani ter v drugih slovenskim muzejih: Muzej Ljutomer, Muzeji radovljiške občine, Loški muzej Škofja Loka, Belokranjski muzej Metlika, Trentarski muzej, Polharski muzej pri gradu Snežnik, stalna muzejska zbirka Bloški smučar in druge. Inovativno je oblikoval tudi Slovenski muzejski paviljon, ki je bil postavljen v Grand Palais v Parizu v okviru prvega Mednarodnega muzejskega salona (SIME) leta 1992 in požel priznanje mednarodne muzealske stroke v času priznanja Slovenije. Oblikovno je zasnoval mnoge celostne grafične podobe muzejev, posameznih razstav, plakatov in različnih publikacij. Bil je tudi avtor različnih člankov, razprav in zapisov v strokovni literaturi.

Leta 1986 se je preselil na Notranjsko in začel aktivno sodelovati pri kulturnem in družabnem dogajanju. Trudil se za ohranjanje urbanističnih kvalitet, oblikoval je številne manjše spominske ambiente v Cerknici in okolici. Načrtoval je postavitve kipov, krožišč in različnih označevalnih tabel. Bil je soustanovitelj in član Društva notranjskih kulturnikov Krpan in dve mandatni obdobji tudi predsednik društva. Pomagal je oblikovati program in opremo za različne srednjeveške nastope ter za Viteške igre v Predjami. Oblikoval je različne znake, grbe in turistične oznake. Sodeloval je pri nastanku muzejskega dela predstavitve Cerkniškega jezera in tam oblikoval spominsko razstavo profesorja Pavla Kunaverja. V Begunjah je oblikoval spomenik žrtvam komunističnega nasilja v II. svetovni vojni in park sprave s spomenikom v Begunjah rojenemu dr. Jožetu Debevcu, prvemu prevajalcu Dantejeve Božanske komedije. V stari begunjski šoli je izvirno oblikoval kapelo apostola Petra, kjer je prikazal razvoj slovenske kulture s prihodom in širitvijo krščanstva. Vodil in načrtoval je obnove številnih sakralnih objektov na Menišiji. Sodeloval je pri ureditvi vaškega središča v Selščku s spomenikom Maksimu Gaspariju in z opremo, ki po njegovem sodi v »dnevni prostor« v vasi. Sodeloval je tudi pri številnih projektih, prireditvah in akcijah, ki so obogatile dogajanje po celi Sloveniji in širše. Bil je poznavalec slovenske zgodovine in kulinarike ter je s svojim znanjem pomagal ohraniti ljudska izročila.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim Valvasorjevo priznanje, Častno Valvasorjevo priznanje, Župančičevo nagrado ter nagrado 12. junij občine Cerknica.  Marijan Rafael Loboda je bil vedno poln idej in pripravljen sodelovati pri kulturnem in družabnem življenju.

 Slovo od pokojnika bo v torek, 15. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah pri Cerknici, kjer je živel.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Jutrišnji večer bodo s pesmijo začinile pevke Ženskega pevskega zbora Prem z zborovodkinjo Jelko Bajec na čelu. Vabijo namreč na letni koncert Moja dežela, ki bo ob 18. uri v Žnideršičevi dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Izbrale so pesmi, ki pojejo hvalo naši lepi deželi, saj na lepote naših krajev včasih kar malo pozabimo.
Kot gosta se bosta pridružila mlad glasbenik Klemen Strle s kitaro in klavirsko harmoniko ter pesnica Danica Pardo, ki sicer v zboru tudi poje. Letni koncert zbora, ki je lani zaznamoval svojo 25-letnico, je tokrat šele v oktobru, saj so pevke v minulem pomladansko-poletnem obdobju nanizale več drugih nastopov. Za prihodnje leto napovedujejo koncert sakralne glasbe v prenovljeni premski cerkvi.

V Botaničnem vrtu v Sežani so na zadnjem dogodku v letošnjem izboru Gazela, ki ga prireja medijska družba Dnevnik, v sodelovanju s Primorsko gospodarsko zbornico razglasili šesto regijsko gazelo. To je postalo podjetje Roto Inox iz Nove Gorice. Družinsko podjetje, ki je v zadnjih letih podvojilo prihodke, ponuja inovativne rešitve največjim farmacevtskim družbam po svetu.

Za naziv gazele primorsko-notranjske regije sta se potegovali še podjetji Acinel iz Logatca in LepTon-Quark iz Podskrajnika. Logaško podjetje letos praznuje 10-letnico. Svoje znanje in vrhunsko ekipo so gradili z udeležbo pri nekaterih prestižnih pionirskih projektih. Da so globalno usmerjeni, kažejo tudi z odprtjem podjetja na Švedskem

 LepTon-Quark iz Podskrajnika pa izdeluje elektroniko z materiali, kot so tiskana vezja, upori, diode in čipi. Naročnikom ponuja celostno rešitev – od zasnove, implementacije in produktizacije do celovite proizvodne logistike. Povezuje se z vodilnimi proizvajalci elektronskih komponent in opreme za opremljanje tiskanih vezij. Kot zanimivost: prispevajo kar 90 odstotkov elektronike za črko M v znaku za McDonalds po vsem svetu.

Roto Inox se je  pridružil petim finalistom izbora za nagrado slovenska gazela, ki jo bodo podelili 21. oktobra v Ljubljani.

Pogovor pred razglasitvijo.

 Foto: Luka Cjuha

Mešani pevski zbor Postojna bo z nedeljskim koncertom zakorakal v novo zborovsko sezono. Na koncert V barvah jeseni so člani zbora povabili Komorni moški zbor Lek pod vodstvom Rebeke Dobravec. Postojnski pevci so bili lani spomladi gostje njihovega koncerta v Kamniku.
Na koncertu ne bo ponovitve lanskega programa, saj se je z zamenjavo zborovodkinje v moškem zboru, ki deluje že od leta 1978, nekoliko spremenil repertoar. Zbor iz Postojne je po dveh letih za jesensko prizorišče zopet izbral Kulturni dom Orehek.