Čeprav se je triletni projekt iskanja novega vodnega vira pred kratkim zaključil, se prizadevanja, da občini Postojna in Pivka najdeta kakovosten vodni vir, nadaljujejo, so sporočili iz podjetja Kovod Postojna. Občini vodo dobivata iz kraških vodonosnikov. Ti so izdatni, a ranljivi. Na kraških območjih sta zato ključna zaščita obstoječih in iskanje novih vodnih virov.

Zaključen projekt, ki so ga v partnerstvu izvajali občini Postojna in Pivka, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kovod Postojna in podjetje HGEM, je dal dovolj rezultatov, smernic in podlag za nadaljevanje dela.  Javna agencija  za raziskovalno dejavnost ga je prepoznala kot pomemben raziskovalni prispevek. Njegovo nadaljevanje, projekt z imenom  »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«,  je ocenila visoko in bo financirala kar dve tretjini sredstev od 400 tisočakov, kolikor je vreden. Tretjino denarja bosta prispevali občini Postojna  (70 %) in Pivka (30 % ). 

V okviru projekta bodo še naprej raziskovali Javorniški tok. Prejšnje raziskave so pokazale, da na režim izvirov Malnov, od koder vodo dobivajo Postojnčani in Pivčani, in Unice vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika in se od tam raztekajo proti izviroma. Vzporedno bodo raziskave potekale tudi na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku.

 Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z občinama Postojna in Pivka, podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. ter Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ker se približno polovica prebivalcev Slovenije s pitno vodo oskrbuje iz kraških vodonosnikov,  bodo rezultati splošno uporabni, so zadovoljni v podjetju Kovod.

Foto: arhiv podjetja Kovod Postojna 

V vitrinah ilirskobistriške Knjižnice Makse Samsa je na ogled razstava del primorskih likovnih ustvarjalcev z naslovom »Odsevi izolacije«. Na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti so se za tematiko 19. regijske razstave odločili po spomladanskem prvem valu epidemije koronavirusa. 

Likovni kritik in selektor razstave Dejan Mehmedovič je med prispelimi deli izbral 19 likovnih in fotografskih del, med katerimi sta tudi dve kiparski. Ob tem je zapisal, da so »Odsevi izolacije« odziv na nenavadno stanje, v katerem smo se znašli kot civilizacija izobilja. Avtorji izbranih del pa aktualno tematiko obravnavajo skozi simboliko, s katero idilično zagovarjajo lepoto sveta in nepremagljivost narave. Potujoča razstava bo v Knjižnici Makse Samsa na ogled do 7. novembra. Od tam pa se seli v Sežano in nazadnje še v Koper.

Vlado Kreslin je slovenska glasbena legenda. Pred kratkim je izdal novi single z naslovom Tista zakartana ura, za katero stoji zanimiva družinska zgodba njegovega očeta in dedka.

Povedal nam je, kaj si misli o trenutni epidemiološki situaciji in kako se sooča z njo. Pravi, da se je zaradi stika z okuženo osebo na koronavirus tudi že testiral in to kar v Postojni. Več o tem …  poslušaj!

Foto:osebni arhiv

Med domovi za starejše, ki se spopadajo z večjim številom okuženih med stanovalci je tudi Dom starejših občanov Ilirska Bistrica. Danes dopoldan  bodo začeli postavljati zunanjo rdečo cono v Domu na Vidmu in premeščati okužene stanovalce. Na ta način bodo skušali preprečiti širjenje virusa znotraj doma.

Vsi okuženi se počutijo dobro, trenutno nima nihče hujših zdravstvenih težav, je sporočila direktorica Jasmina Tomažič. Dodala je, da bo stanovalcem tudi v Domu na Vidmu zagotovljeno vse, kar je potrebno za dostojanstvo posameznika, zanje pa bo skrbelo strokovno osebje doma.

Po končnih podatkih o včerajšnjih testiranjih je v domu starejših v Ilirski Bistrici trenutno 16 okuženih stanovalcev, v domu Talita kum v Postojni šest stanovalcev in ena zaposlena, v Domu na Krasu v Dutovljah pa šest stanovalcev in dva zaposlena.

Roberta Noemi je že dolga leta vpeta v različne človekoljubne dejavnosti na Pivškem, pa tudi širše. Svoje poslanstvo je kot strokovna sodelavka našla tudi v Hospicu, društvu za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki je pred nedavnim dobil tudi svojo primorsko-notranjsko podružnico.

Ob dnevu spomina na mrtve smo se z njo pogovarjali o bližini, sočutju in poslavljanju.