Oktobra je minilo deset let, odkar je po skoraj šestih desetletjih na Rakeku zaživela krajevna knjižnica. Deluje kot enota Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, od leta 2017 nosi ime po pisatelju Ivanu Matičiču, rojenemu v bližnjem Ivanjem selu. Podatki o članstvu, izposoji in obiskanosti dogodkov govorijo, da je kraj knjižnico potreboval in da je knjižnična enota velika pridobitev Krajevne skupnosti Rakek. 

Vodja enote Nevena Savić je povedala, da so prvo leto pripravili okoli 30 dogodkov za otroke in odrasle, lani pa že kar 94. V času pred epidemiološkimi omejitvami so imeli na Rakeku mesečno po dve prireditvi za otroke in dve za odrasle. Poudarja, da na številnih dogodkih vzgajajo mlade bralce in podpirajo domača društva. Še posebej izpostavlja projekt, ki pomembno prispevka k identiteti kraja. Gre za Večere z znanimi krajani, v katerih sodeluje  z Društvom upokojencev Rakek. Dobro delo se pozna tudi pri rasti števila članov, enota jih ima skoraj 700! Poslušaj. 

Vodja knjižnične enote Nevena Savić  na večeru družine Ivana Matičiča, pisatelja, po kateremu je poimenovala knjižnica na Rakeku. 

Dobro obiskana predstavitev knjige Miroslava Juvančiča o čebelarskem društvu na Rakeku. 

 Pročelje in notranjost knjižnice. 

Foto: Ljubo Vukelič za Občino Cerknica in arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča. 

Včeraj so začeli teči odpovedni roki 55 doslej zaposlenim v družbi Postojnska jama, kjer bodo po zaključenem odpuščanju ohranili 99 delovnih mest. Kot je pojasnil predsednik uprave družbe Marjan Batagelj, je praktično celo podjetje na čakanju, razen v nujnih primerih, povezanih z vzdrževanjem in čuvanjem premoženja. »Delajo le tisti, ki so v odpovednem roku, ker ne smejo biti na čakanju,« še dodaja.

Batagelj v tem trenutku še ne more povedati, ali bo potrebno dodatno odpuščanje, saj je vse odvisno od trajanja covid krize in s tem povezanih ukrepov. »Popolnoma brez prihodkov je težko preživeti. In prav preživetje je najpomembnejša naloga družbe, saj bomo tisti, ki ostanemo, znali v normalnih časih vzpostaviti vso potrebno logistiko in organizacijo dela, da pričnemo s turizmom, tako kot znamo,« razlaga in zatrjuje, da »tako, kot je bilo nekoč, ne bo nikoli več, saj se je svet spremenil za vedno.«

Čeprav je možnost koriščenja turističnih bonov podaljšana v naslednje leto, se Batagelj boji, da se kljub pritožbam in željam njihova uporaba ne bo razširila.  Po njegovih besedah je večina turističnih delavcev zelo razočarana, saj »turizem niso samo nastanitve in prav znamenitosti, gostinstvo in agencije so še v težji situaciji, saj zaposlujejo veliko število ljudi.«

Tudi Živih jaslic letos ne bo, čeprav, pravi Batagelj, so o njih razmišljali. »Najprej smo hoteli organizirati enostavno obliko jaslic, ki bi bila prav tako zanimiva in polna čustvenega naboja, a je z drugim valom vse skupaj padlo v vodo, saj nihče ne ve, kakšna pravila glede druženja bodo takrat veljala.« Projekt pripravljajo skoraj tri mesece, zato je odločitev nemogoče sprejeti šele po koncu drugega vala epidemije, če sploh ne vemo, kdaj se bo končal.

Evropska komisija je družbi Postojnska jama prejšnji teden sicer odobrila ukrep podpore oziroma znižanje koncesnine v vrednosti 760 tisoč evrov za čas spomladanskega zaprtja. Pri jami računajo  na podoben ukrep tudi zaradi aktualne situacije, saj zaradi prepovedi delovanja ne ustvarjajo prihodkov in je plačevanje koncesije nemogoče.

Ob vsem pa imajo pri jami vsaj eno dobro novico, to pa je pozitiven dogovor z Ministrstvom za okolje in prostor in vlado glede nadaljevanja del na promenadi, ki jih iz koncesijskih dajatev financira država. Skupna prenova bo stala 4 milijone evrov, pravi Batagelj in upa, da bo do naslednje pomladi že »videti kaj bistveno več.«

Foto: arhiv družbe Postojnska jama 

Dijaki se v drugem valu epidemije od doma šolajo že tretji teden. Delo na daljavo je velik izziv tako zanje kot za učitelje. Na Šolskem centru Postojna so izkušnje, ki jih je preneslo spomladansko zaprtje šol, in evalvacije, ki so sledile, pomenile podlago za intenzivne priprave že od 15. avgusta dalje, je povedala ravnateljica Helena Posega Dolenc.

Tak način dela je še posebej težak za učitelje praktičnih predmetov oziroma praktičnega pouka. Največji izziv pa bo letošnje šolsko leto prineslo dijakom zaključnih letnikov. Čakajo jih matura in zaključni izpiti. Več v prispevku. 

V Bolnici za ženske bolezni in porodništvo so se več kot pol leta od prvega vala epidemije uspešno izogibali srečanju z okužbo pri kateri od porodnic, prejšnji teden pa so vendarle doživeli tudi to, čeprav nevede in na srečo brez posledic. Kot je povedal direktor Aleksander Merlo, jim gre pravzaprav tudi v drugem valu precej dobro.

Čeprav so kadrovsko osiromašeni, je  situacija vsekakor boljša kot v ljubljanskih zdravstvenih ustanovah, kljub krizi nadaljujejo celo z načrtovanimi investicijami, urejanjem bolnišnične lekarne in laboratorija za program Oploditve z biomedicinsko pomočjo. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Jutri bo minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, ki je odločila mejo med Kraljevinama SHS in Italijo. Z novo mejno črto je Italija dobila še več slovenskega nacionalnega ozemlja, kot ji je bilo leta 1915 obljubljeno v Londonskem memorandumu. Rapalska pogodba predstavlja enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, zato so se v Parku vojaške zgodovine – v sodelovanju z Zgodovinskim društvom rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru -odločili, da o njej pripravijo krajši strokovni posvet.

Dogodek z naslovom Stoletnica Rapalske pogodbe bo danes ob 16. uri. Park vojaške zgodovine prenašal na svojem Youtube kanalu in ga kasneje objavil v celoti. Direktor Parka Janko Boštjančič razlaga, da smo letos že obeležili 100-letnici koroškega plebiscita, zgodil se je le dober mesec pred Rapalsko pogodbo, in požiga Narodnega doma v Trstu, na Rapalsko mejo pa se na nacionalni ravni pozabilo, zato so vzeli vajeti v svoje roke. 

 Konferenco bo moderiral zgodovinar dr. Renato Podberšič. Vprašanja bodo lahko predavateljema dr. Andreju Rahtenu iz Zgodovinskega inštituta in dr. Gorazdu Bajcu z oddelka za zgodovino  FF v Mariboru postavljali tudi gledalci. Več v prispevku, konferenca pa bo potekala na povezavi:   

 https://www.youtube.com/watch?v=UDuMQaU_8R0&ab_channel=Parkvoja%C5%A1kezgodovinePivka&fbclid=IwAR13eZd_jbbiLOblFdoTgG6TeUHqiXrWV66cYHuvZkOgM0abg5h2jb1tV-Q

Zemeljvid rapalske meje (Wikipedia)