Pomoč socialno ogroženim občanom na Bistriškem skozi celo leto, še posebej pa v času epidemije nudita območna organizacija Rdečega križa in dekanijska Karitas. Prehranske pakete s pripomočki za osebno higieno obe humanitarni organizaciji delita na vsaka dva meseca. V primerjavi s spomladanskim prvim valom epidemije imajo zdaj klicev in prošenj za pomoč občanov dosti manj, pravi sekretarka bistriške organizacije RK Jožica Vidmar.

Na Rdečem križu Ilirska Bistrica imajo 250 rednih uporabnikov pomoči, v zadnjem mesecu pa so na novo prejeli prošnje za pomoč še 30 občanov. Predvsem tistih, ki so med drugim valom ostali brez zaposlitve.  Kot poudarja Vidmarjeva, uporabniki pogrešajo predvsem druženje, pogovor in osebni stik. Veliko je tudi povpraševanja po oblačilih, ki pa jih zaradi varnosti že od začetka epidemije koronavirusa ne sprejemajo več. Tudi na dekanijski Karitas Ilirska Bistrica vsake dva meseca 125 družinam oziroma tristotim uporabnikom razdelijo prehranske pakete. Kot pravi Božidara Česnik, se je tudi na Karitas v zadnjem mesecu po pomoč na novo obrnilo zgolj pet družin. Vendar pa to ne pomeni, da v občini potreb ni, le ljudje se težko izpostavijo in prosijo za pomoč, ugotavlja Česnikova. Več v prispevku. 

Čeprav za zaprtimi vrati, se v Kulturnem domu Cerknica veliko dogaja. Dom stik z obiskovalci ohranja s pomočjo spletnih vsebin, veseli se, da je znova dobil sredstva za program filmske vzgoje za otroke in mlade  Filmarija,  vsak dan pa je bližje najkakovostnejši ponudbi filmskih vsebin na najbolj dovršenih nosilcih.

To mu bo prinesel projekt Vzpostavitev regijskega kina, ki ga podpira LAS Notranjska, v njem sodelujejo še partnerji Zavod Oron ter osnovni šoli iz Nove vasi in Starega trga. V projektu  Filmarija pa se je Kulturni dom Cerknica v preteklosti že povezal s kulturnima domovoma iz Sežane in Postojne, zdaj ima še partnerja več. Program filmske vzgoje za otroke in mlade gotovo pripomogel k ogledu filmov v kinodvoranah, čeprav smo v položaju, ko je treba razmišljati tudi o alternativni ponudbi filmskih vsebin. Več v pogovoru z Anjo Bajda. Poslušaj. 

Foto: KD Cerknica 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo danes dopoldan v Predsedniški palači vročil priznanje jabolko navdiha Ani Petrič.

Cerkničanka, sicer direktorica DEOS-ovega Centra starejših Notranje Gorice, z domiselnimi in vključujočimi projekti pooseblja vrednote medgeneracijske solidarnosti in bogati življenje srebrne generacije, so zapisali v predsednikovem uradu. Magistrica socialnega dela Ana Petrič je skrbi za starejše predana že več kot 15 let. Je tudi predsednica dobrodelnega gibanja Skupaj za starejše in članica Gerontološkega društva Slovenije ter prostovoljka.  

Še do 1. decembra poteka akcija Mala pozornost za veliko veselje, ki jo je zagnala prav Ana Petrič.  Petričeva si želi, da bi  praznično voščilnico dobil prav vsak oskrbovanec slovenskih domov za starejše občane.

Foto: Ivan Kebe 

 Z besedo toponim označujemo ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja. Nekatera imena so zelo zgovorna. Tako arheologi velikokrat že po imenu kraja, dela polja ali vzpetine vedo, da je tam najbrž arheološko najdišče. Ob kakšnih imenih arheologi zastrižejo z ušesi, smo vprašali  arheologinjo Sabino Stambulić Pugelj. Izvedeli smo, da je največ Gradišč, tudi Groblje so zanimive, pa kraji, poimenovalni po svetnikih. 

V regiji ne tovrstnih poimenovanj ne najdišč ne manjka. Spomnimo se le na Podgraje, Šmarato ali Gradišče nad Cerknico. Sveže najdišče na Bistriškem je Zidanca, da je lokacija ime dobila po zidovja, ni treba dolgo ugibati. Od kod pa prihaja ime Ulaka? Poslušaj.  

V Loški dolini je nekaj vidnejših cerkva, med katerimi gotovo velja izpostaviti cerkev svetega Martina v Podcerkvi. Ta naj bi bila najprej omenjena že v 14. stoletju in takrat naj bi se tudi vas imenovala po patronu te cerkve, stoletje pozneje pa so jo v župnijski listini že imenovali po sedanjem imenu. Povezana je s cerkvijo svetega Petra na Ulaki, predvsem zaradi gradbenih elementov in zaradi oltarja.

Znamenito je tudi večje pokopališče pod njo, kjer so pokopani številni znani Notranjci. Cerkev so skozi zgodovino večkrat povečevali in dodajali kamnite elemente, kar je lep primer t.i. kraške renesanse. Na kamnitih podbojih vrat obiskovalca pozdravi nezgrešljivi napis “Danes meni, jutri tebi.” Sicer pa je nasproti pokopališča tudi rojstna hiša pisatelja Matevža Haceta. Več o zgodovini cerkve nam je povedal župnik starotrške in babnopoljske župnije Blaž Dobravec. Poslušaj.