Znane osebnosti kot je Špela Grošelj nam gotovo ni treba posebej predstavljati, saj je ena izmed najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih pevk in televizijskih voditeljic.

Je pa zagotovo tudi ena izmed najbolj zgovornih, zabavnih in iskrenih sogovornic v slovenskem svetu znanih in slavnih. Na svojih socialnih omrežjih, predvsem na instagramu, si je ustvarila kar nekaj sledilcev, zato ni nič čudnega, da mnogi o njej govorijo tudi kot o vplivnici. Čeprav ima letošnja epidemija, velik vpliv na vse nas, Špeli ni nikoli dolgčas, ukvarja se z različnimi projekti, dela pa tudi ponoči. Kaj nam je še Špela povedala, poslušaj! 

Foto: osebni arhiv

Gradnja avtoceste med Postojno in Jelšanami, za katero je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, se bo po pojasnilih Darsa začela po letu 2030. Rok za končanje prostorskega načrta in njegovo sprejetje na vladi je postavljen konec leta 2027, so sporočili. Pri umeščanju v prostor je sicer pričakovati številne pripombe.Kot so spomnili na Darsu, resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, ki jo je sprejel DZ, navaja, da je rok izvedbe avtoceste Postojna-Jelšane po letu 2030.

Prejšnji mesec pa je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in v sporočilu navedla, da gre za avtocesto v dolžini približno 38 kilometrov, ki se na primorsko avtocesto navezuje na območju pri Postojni in poteka do mednarodnega mejnega prehoda Jelšane. Načrtovana trasa poteka na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.

 Vlada je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za avtocesto od Jelšan do Postojne in do Divače sprejela že leta 2013, pred štirimi leti pa je bila izdelana študija variant. Na podlagi te študije in naknadnih analiz je vlada ugotovila, da je izvedljiv le potek trase v koridorju proti Postojni.

Če bo postopek tekel nemoteno, bo najustreznejša varianta potrjena v treh letih. Sledila bosta prostorsko umeščanje in državni prostorski načrt, nato izdelava projekte dokumentacije, odkupi nepremičnin, pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja ter naposled še izvedba javnega naročila za gradnjo avtoceste.

Medtem, ko Bistričani na avtocesto komaj čakajo, pa so do nje v veliki meri zadržani na Pivškem, saj do priključka v Postojni nimajo daleč. Avtocesta čez Zgornjo Pivko ne more zaradi območij Nature 2000, kulturne dediščine ali vodovarstvenih pasov. Vse različice aktualne različice gredo tako  po sredini Košanske doline. Pivka je zato že večkrat predlagala variante, ki bi bile pri umeščanju v prostor manj problematične in najverjetneje tudi racionalnejše. A o njih nima več sogovornika, je povedal župan Robert Smrdelj. Pivčani so predlagali rekonstrukcijo regionalne ceste od Ribnice proti Divači in rekonstrukcijo ceste proti Postojni z obvoznicami.

Čeprav so kulturni domovi zaprti, je v pivškem Krpanovem domu zelo živahno. Občina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, ki ga je poleti objavilo Ministrstvo za kulturo, dobila 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev za prenovo kinodvorane v Krpanovem domu, sama bo k obnovi dodala slabih 90 tisočakov.

Uredili bodo prezračevanje, ki je bilo najbolj problematično. V dvorani je 250 sedišč in če je bila polna, je zrak kmalu postal zelo slab. Stenskih in stropnih oblog ne bodo zamenjali, bodo pa stole. Sedeži v obnovljeni dvorani bodo rdeči, na odru bo talno gretje. V sklopu del bodo zamenjali osvetlitev dvorane, namestili bodo video nadzor, kupili nove odrske reflektorje, kupili bodo tudi  akustično školjko za nastope pevskih zborov  Ob vhodu v dvorano bosta na levi in desni strani novi manjši kabini za tehnika. Ministrstvo za infrastrukturo je sicer objavilo javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023,a ta za Pivčane trenutno ni zanimiv. Zakaj ne? Poslušaj.  

Foto: Občina Pivka 

Poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iularium je zgradila rimska vojska v 3. stoletju. Sestavlja ga več kamnitih zidov, trdnjav in stolpov. Gre za enega največjih gradbeno-inženirskih podvigov iz rimske dobe pri nas in sodi med najpomembnejšo kulturno-zgodovinsko dediščino. Ostanke zidu lahko najdemo na meji med Notranjsko in Dolenjsko, segajo pa vse do Primorske. Glavni funkciji zidu sta bili obramba in nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva in vojska.

V sklopu dveh projektov je pred kratkim Zavod za kulturno dediščino Slovenije z več partnerji poskrbel tudi za obnovo nekaterih segmentov zapornega zidu. Na Blokah poznamo 600 m dolgo zaporo ob vasi Benete, ki so jo tudi obnovili, poskrbeli pa so tudi za novo pohodno pot ob Ajdovskem zidu. Več o znamenitem obrambnem zidu nam je povedala arheologinja in konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Maja Bricelj. Poslušaj.

Fotografija: claustra.org (3D rekonstrucija-Benete)

Ravbarjev stolp v Planini je zadnji ostanek Malega gradu, ki velja za enega najlepših primerov gotske grajske arhitekture na Slovenskem. Kastelolog Ivan Stopar ga je označil tudi za tehniški spomenik. Kot je zapisal, so na zidovju vidni utori. Ti  kažejo, kako so si zidarji olajšali gradnjo. Da se je stolp ohranil, je zaslužna tudi knežja družina Windischgrätz. Na začetku 20. stoletja je dala pokriti stolp, ki je bil takrat že brez strehe. Nazadnje je Ravbarjev stolp novo streho dobil leta 2016.

Občina Postojna je sredstva  zanjo dobila iz čezmejnega programa IPA Adriatic v okviru projekta HERA.  To je bila šele prva faza obnove, druga  poteka v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, je povedala koordinatorka projekta Tanja Vasilevska Jagunič z Občine Postojna.  Na vrsti so rekonstrukcije in ureditev parkirišča. Poslušaj. 

Foto: visit-postojna.si