Novice

  • MEDNARODNI FOLKORNI FESTIVAL JE BIL ŽE ENAJSTI

    Folklorno društvo Rakek je v soboto v Športni dvorani Rakek priredilo tradicionalni mednarodni folklorni festival. Letošnji je bil že 11. Gosti Rakovčanov so bili: Srbsko  prosvetno društvo Nikola Tesla iz Postojne, Kulturno umetniški društvi Vodnjan in Kuje Ližnjan iz hrvaške Istre,  Folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric ter presenečenje večera harmonikar, pevec in avtor glasbe ter besedil Benjamin Škrab.  

    Domačini so se tokrat predstavili z dvema spletoma. V prvem  “Je šla meglica z jezera” so pokazali, kako so žene v preteklosti hodile v gosti megli na breg  Cerkniškega jezera in tolkle po škafih, da so možje našli pravo pot domov;  v drugem pa so predstavili plese z Goričkega in iz Porabja. Društvo se je že uvodoma zahvalilo svojim gostom, po koncu uspelega dogodka pa tudi zvestemu občinstvu, mentorici Vidi Žlogar, zahvali pa je predsednik društva Jure Žlogar izročil tudi vodji cerkniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Alji M. Petrič in Občini Cerknica. V njenem imenu se je za prispevek, ki ga daje lokalni skupnosti, skupini zahvalila direktorica občinske uprave Irena Zalar.

    Folklorna skupina Rakek je sicer  januarja letos začela svojo samostojno pot z ustanovitvijo Folklornega društva Rakek. Skupina pleše plese iz različnih slovenskih pokrajin in pogosto nastopa tako doma kot v tujini. Letos je dvakrat gostovala na Hrvaškem – maja v Metkoviću, kjer je bila izbrana tudi za nastop na znamenitem Stradunu v Dubrovniku, in junija v Čičah. Posebna čast jo je doletela julija, ko je organizirala prireditev v sklopu Utripa poletja v Postojni, z naslovom “Večer s Folklorno skupino Rakek”. Avgusta pa je pot nadaljevala v Bosno in Hercegovino, kjer je sodelovala na mednarodnem CIOFF festivalu v Puračiću.

     

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL RAKEK 04 FOTO LJUBO VUKELIC
  • V PROMETNIH NESREČAH LETOS MANJ PEŠCEV

    Od danes do 20. oktobra poteka drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa Republike Slovenije. Policisti bodo posebej pozorni  na to, kako predpise upoštevajo vozniki motornih vozil, pa tudi če pešci uporabljajo odsevna telesa, če varno prečkajo vozišče in ali hodijo po pravi strani ceste.

    Letos je bilo na območju Policijske uprave Koper v prometnih nesrečah udeleženih nekoliko manj pešcev, kot je povprečje v zadnjem petletnem obdobju, se pa posledice niso bistveno zmanjšale, so povedali na Policijski upravi Koper. Še vedno ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilni premiki z vozilom in nepravilnosti pešcev. Za prometne nesreče s hujšimi posledicami sta najpogostejša vzroka nepravilnosti pešcev in neprilagojena hitrost, so povedali na PU Koper.

    Na območju PU Koper so lani obravnavali 52 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, sedem nesreč so povzročili pešci sami. Obravnavali so eno nesrečo s smrtnim izidom, 11 s hudimi telesnimi poškodbami in 35 z lažjimi poškodbami. Več kot polovica  nesreč se je pripetila na mestnih ulicah in sicer na zaznamovanih prehodih za pešce.
     

     

  • RAZSTAVA PIVŠKEGA MUZEJA GOSTUJE V SEŽANI

    V letu 1917 je v vasi Kosovelje na Krasu stala vojaška bolnišnica, kjer so v času prve svetovne vojne oskrbovali vojake soške fronte. Tam danes še vedno stojijo ostanki kapele, ki je predstavljala središče vojaške poljske bolnišnice Feldspital 808. Park vojaške zgodovine Pivka je o nekdanji bolnišnici pripravil razstavo ter izdelal maketo nekdanje kapele.
    Zdaj sta ogled v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu Sežana, tam bosta vse do 3. novembra. Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič pravi, da jo jih k raziskovanju spodbudili kar vaščani Kosovelj. Zgodba Feldspitala 808 se na začetku prve svetovne vojne začne v Srbiji. Več pa v prispevku.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, Jaka Zalar
  • NEDELJSKI KLEPET: IVO BOSCAROL

    Ivo Boscarol je vizionar, človek z idejami, intuicijo in prepričanjem, da naključja ne obstajajo. Je domačin in humanitarec iz Ajdovščine, ki je prodrl v svetovne kroge letalstva in podjetništva, pa tudi ustanovitelj in dolgoletni direktor podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala. Kot mlajši se je ukvarjal s fotografijo, tiskarstvom, letalskim modelarstvom in tudi s politiko. Preizkusil se je celo kot glasbeni novinar in manager glasbenih skupin.

    Vedno razmišlja vnaprej in skuša ugotoviti, kaj bo v prihodnosti aktualno, tudi ko drugi ne verjamejo ali se celo smejijo njegovim idejam. Verjame v uspeh proizvodnje mesa iz izvornih celic, saj bo taka proizvodnja odpravila težave s pridelavo in pomanjkanjem hrane v prihodnosti. Spi po dve uri na noč in je ljubitelj kave. Rad posluša rock glasbo in si večkrat naloži več dela, kot ga zmore. Več kot ga ima, več mu uspe. Verjame tudi, da ima veliko srečo, da se mu ob vseh stvareh, ki jih počne na nebu in v letalstvu, ni še nič zgodilo. Več v prispevku.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Ivo Boscarol 2
    • Ivo Boscarol 3
    • Ivo Boscarol 4
    • Ivo Boscarol 5
    • Ivo Boscarol 7
    • Ivo Boscarol 6
    • Ivo Boscarol 1
  • novice radio94 r94

    RADIOSKOP: SPLETNI PIŠKOTKI

    Kolikokrat ste, ko ste obiskali kakšno spletno stran, prebrali, kaj piše v obvestilu o piškotkih? V večini se dogaja, da jih samo potrdimo in se niti ne zavedamo, kaj smo s tem gostitelju strani odobrili.

    V tokratni oddaji Radioskop smo se o tem pogovarjali s komunikologinjo. Doktorica Sandra Bašič Hrvatin je redna profesorica in znanstvena svetnica na oddelku za medijske študije na Fakulteti za humanistične študije Koper. Več nam je povedala o tem, kaj piškotki so, za kaj se jih uporablja in kaj se zgodi, ko jih potrdimo ali zavrnemo. Prisluhnite.

    Odgovore za pogosta vprašanja o spletnih piškotkih, najdete tudi na spletni strani Informacijskega pooblaščenca na spodnjem linku:

    https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijske-tehnologije-in-osebni-podatki/pi%C5%A1kotki-odgovori-na-pogosta-vpra%C5%A1anja 

    Avtor:Maša Zidar