Novice

  • TAKEGA AKADEMIKA NIMA VSAKA OBČINA

    Pokojni profesor in doktor Božidar Lavrič z Blok ima v slovenski zgodovini zdravstva prav posebno mesto. Bil je utemeljitelj sodobne in znanstvene kirurgije na Slovenskem, po vojni pa tudi osebni zdravnik Josipa Broza Tita. Po njem se imenuje tudi Zdravstveni dom Cerknica in zdravstvena enota v Novi vasi, kjer so na njegovi družinski hiši postavili in odkrili spominsko ploščo leta 1981. Prejšnji mesec je minilo 60 let od njegove smrti, spomine nanj pa smo obujali z njegovo nečakinjo Tatjano Lavrič, ki čas redno preživlja tudi na Blokah.

    Božidar Lavrič je bil neizprosen do sebe in drugih, v zdravstvu se je enakovredno posvečal tako visokim uradnikom kot malemu človeku. Čeprav je pretežno živel in delal v Ljubljani, se je v rodno Novo vas na Blokah redno vračal. Ob kirurgiji srca je uvedel plastično kirurgijo ter razvijal nevrokirurgijo in travmatologijo. Tako na Slovenskem kot v srednjeevropskem prostoru je pustil velik pečat kot kirurg, akademik in vizionar, veliko je tudi publiciral. Njegova družina ostaja zelo povezana, spomini pa izjemno živi. Več v prispevku.

     

     

    Avtor:Vesna Kovač
    • Tatjana Lavric 3
    • Tatjana Lavric 2
    • Tatjana Lavric 4
    • Bozidar in Tito
    • Tatjana Lavric 1
  • PRIZIDEK K OŠ 8 TALCEV JE DOKONČAN

    Prizidek k logaški OŠ 8 talcev je zgrajen, tudi uporabno dovoljenje je izdano. “Te dni opremljamo prostore, odpravljajo se manjše napake, a vse je nared in učenci bi v nove prostore lahko prišli že danes,” je za STA pojasnila ravnateljica šole Karmen Cunder. Za šolo je to velika pridobitev, ne pa tudi dokončna rešitev, meni.

    S prizidkom je Osnovna šola (OŠ) 8 talcev Logatec med drugim pridobila tri nove učilnice, kabinete, večjo zbornico, kuhinjo in jedilnico ter garderobo in sanitarije za učitelje in učence. V vsaki novi učilnici bo 28 otrok, kar pomeni, da so trije oddelki dobili svoj prostor. S tem smo izpraznili male vadbene prostore v športni dvorani, kjer je zaradi stiske s prostorom potekal pouk,” je dejala Cundrova. Omenila je tudi štiri nove kabinete za dodatno strokovno pomoč in svetovalno službo, kar jim, kot pravi, izjemno veliko pomeni.

    Šola, ki jo obiskuje več kot 800 učencev, se je namreč že več let soočala z velikim pomanjkanjem prostora. In ko so letos v skladu s priporočili zdravstvene stroke začeli pouk v matičnih učilnicah, so ugotovili, da je za vse oddelke na šoli premalo prostorov. “Tega zdaj ne bo. Učencem se ne bo več treba seliti iz učilnice v učilnico, odvisno od predmeta,” pravi.

    Z novo pridobitvijo, za katero je občina namenila 1,2 milijona evrov, so za prvo silo rešili težave s prostorom, a jih skrbi prihodnost. Glede na to, da se Logatec širi z novimi gradnjami, je težko napovedati, kaj bo v prihodnje ob morebitnem povečanju števila učencev. Za prihodnje šolsko leto sicer predvidevajo manjši vpis prvošolcev in če ne bo veliko priselitev, bi po trenutnih podatkih, s katerimi razpolaga šola, drugo leto vpisali v prvi razred samo tri in ne štirih oddelkov, kar jim odgovarja. “Če bi se nadaljevalo vpisovanje v štiri oddelke, bi se znova pojavila stiska s prostorom,” je opozorila Cundrova. Morebitno stisko s prostorom v šolah v Logatcu bi lahko rešili s širitvijo gornjelogaške OŠ Tabor, kar je tudi dolgoletna želja občine. Tako bi otroke iz dela Logatca preusmerili tja, kar bi bila rešitev za cel Logatec, je še dodala Cundrova. Ob tem je izrazila željo, da se vsi vrnejo v šolo čim prej, kajti pouk na daljavo, poudarja, ni pravo šolanje.

    Logaški župan Berto Menard je v zvezi s prizidkom k OŠ Tabor za STA povedal, da se je zapletlo, ker jim Agencija RS za okolje ni izdala soglasja za gradnjo, ker je to območje po njihovem mnenju zdaj poplavno območje, zato gradnja ni dovoljena, tudi če bi šlo za nadzidavo. “Občina ima konkreten ukrep, imamo vsa dovoljenja za izgradnjo zadrževalnika vode v Cuntovi grapi, pogovarjamo se z vodarji, in upamo, da nam bo to uspelo,” je poudaril, a opozoril, da občina za to nima denarja.Na to so v pismu opozorili tudi predsednika vlade in ministra za finance. “Ko bi dobili finančna sredstva, bi zgradili ta zadrževalnik in potem bi verjetno dobili tudi soglasje Arsa,” je povedal Menard. Kot je še izpostavil, bi to morali rešiti v prihodnjem letu, kajti že letos so imeli premalo prostora in so morali otroci k pouku v obnovljeno staro dvorano krajevne skupnosti.

    Avtor:STA
  • NAJ MLADA PROSTOVOLJKA JE SARA LJEPOJEVIĆ

    Župan Občine Postojna  Igor Marentič je podelil priznanje naj mladi prostovoljki za leto 2019. Prejela ga je dijakinja 4. letnika Srednje zdravstvene šole Postojna Sara Ljepojević.  Nagrajenka je lansko leto večji del svojega prostega časa namenila zavzetemu del z begunci, starejšimi občani in ostalimi, ki potrebujejo pomoč, so sporočili z občine Postojna.

    Sara Ljepojević se je vključevala tudi v različne mednarodne projekte s področja integracije beguncev in je bila aktivna tudi v tujini. Njeno ljubezen do prostovoljskega dela sta prepoznali tudi njena šolska mentorica ter ravnateljica, ki sta jo tudi predlagali za prejemnico naziva Naj mlada prostovoljka za leto 2019 v starostni skupini od 15 do 19 let.

    Kot so še zapisali na občini Postojna,  so ponosni, da imajo med mladimi v lokalni skupnosti  tudi take posameznike, ki svoj prosti čas namenijo skrbi za druge.

     

     

    Foto: Občina Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Sara Ljepojević 2
  • GLAVNI JUNAK LITERARNEGA NATEČAJA JE VODKO

    Kovod Postojna je v sodelovanju s Klubom študentov Občin Postojna in Pivka (KŠOPP) razpisal nagradni literarni natečaj. K udeležbi do 31. januarja vabi učence višjih razredov osnovne šole, dijake in študente iz občin Postojna in Pivka. Organizatorja pričakujeta, da bodo sodelujoči pisali o skrbi za okolje s poudarkom na spoštljivem in odgovornem ravnanju z vodo.

    Glavni junak zapisov naj bo škrat Vodko, tega najmlajši prebivalci obeh občin – mlajši osnovnošolci in vrtčevski otroci – poznajo že od leta 2014. V javnem podjetju so namreč prepričani,  da sta  informiranost in ozaveščenost o pomenu, ki ga ima posameznik v okolju, pomembna  pri vzgoji odgovornega uporabnika.  V času omejenih stikov so se odločili, da stopijo še korak naprej in ogovorijo še starejše mlade.

    Foto: Kovod Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • Z DEPOJEM BODO POSTAVILI TEMELJE ZA BODOČI MUZEJ

    Občina Ilirska Bistrica je na dobri poti, da uresniči večletno tiho željo mnogih domačih zbirateljev in ljubiteljev lokalne kulturne dediščine po ureditvi muzeja v Ilirski Bistrici. Doslej so številni predmeti in drugo zgodovinsko gradivo, skrito po domačih kleteh, podstrešjih in garažah, vse prevečkrat končali tudi na smetišču.

    Občinski Svetnik Ivan Simčič, sicer zgodovinar, kustos in predsednik bistriškega Društva za krajevno zgodovino in kulturo, je zato županu Emilu Rojcu predlagal, da bi v ta namen uredili eno od zapuščenih stavb v kompleksu nekdanje vojašnice ob gimnaziji in glasbeni šoli. Gre za veliko dvonadstropno stavbo, ki trenutno sameva. Od centra mesta je oddaljena le dve minuti hoda, v neposredni bližini je tudi veliko parkirišče. Prostori pa so primerni tudi za nadgradnjo depoja v bodočo muzejsko zbirko- Temelji za bodoči mestni muzej so tako postavljeni. V proračunu občine za prihodnje leto je v ta namen zagotovljenih tudi 12.300 evrov. Naslednji korak je imenovanje strokovne skupine, ki se bo posvetila tej tematiki. Poslušaj. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec