Postojnska občina v decembru nadaljuje s projektom Sovič, primestni gozd z razgledom, ki po besedah  občinske sodelavke Maje Piškur v skladu s kulturno varstvenimi pogoji ZVKD vključuje ureditev obstoječih sprehajalnih poti in dveh razgledišč s z mizami, klopcami in koši. Občina je sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila na 4. pozivu LAS-a med Snežnikom in Nanosom.

V projektu poleg Občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica z izvedbo izobraževalnega programa sodeluje tudi postojnski vrtec. Še vedno pa je, po besedah Piškurjeve, v igri tudi ureditev razgledišča na vrhu Soviča.

Klub študentov Ilirska Bistrica (KŠIB) se je tudi letos pridružil vseslovenski akciji Božiček za en dan. Do 1. decembra so zbrali kar 143 paketov, ki so jih občani Ilirske Bistrice namenili otrokom iz socialno šibkih družin in starostnikom iz različnih koncev Slovenije.

Kako je akcija potekala, nam je zaupala aktivistka kluba Kaja Boštjančič.

Prebivalci naselij Iga vas, Kozarišče, Šmarata in Viševek v Loški dolini že več mesecev čakajo, da jih bodo priključili na čistilno napravo in tako uredili odvajanje odpadnih voda. Kanalizacijo je zgradila občina, Komunala Cerknica pa je ne želi oziroma, kot pravijo sami, ne more prevzeti v upravljanje.

Sprva so čakali na dokumentacijo, ki bi jo morali dobiti od občine, zdaj pa izpostavljajo, da čistilna naprava nima okoljevarstvenega dovoljenja za čiščenje tako velikih količin odpadne vode. Kot pravi direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc, ima čistilna naprava v Starem trgu okoljevarstveno dovoljenje za 1.950 populacijskih ekvivalentov – PE, že zdaj pa je obremenjena z 2.666-imi. Po drugi strani župan Janez Komidar poudarja, da je Komunala pred dvema letoma na čistilno priključila naselje Pudob. Sprašuje se, kako je to mogoče, če je težava v okoljevarstvenem dovoljenju.

Aprila je okoljska inšpekcija komunalo pozvala, naj na agencijo za okolje naslovi vlogo za spremembo okooljevarstvenega dovoljenja. Kot pravi Kranjc, od občine niso dobili celotne dokumentacije, zato so naročili izdelavo dokumentacije, s katero agenciji dokazujejo projektno zmogljivost naprave za sprejem in obdelavo na novo predlaganih količin odpadne vode. Kako se bodo odločili na Arsu ni znano, tam pa zagate ne želijo komentirati, ker je postopek v teku.

Kranjc predvideva, da Arso verjetno ne bo dovolil novih priklopov, in se sprašuje, ali bodo sploh dobili dovoljenje za obstoječo čistilno napravo. Meni, da bodo kanalizacijo lahko prevzeli v upravljanje, ko bo izvedena rekonstrukcija čistilne naprave, ki bo dovoljevala obremenitev, večjo od 3.495 PE-jev.

Komidar pravi, da o rekonstrukciji ne razmišljajo, saj monitoringi kažejo, da čistilna naprava deluje odlično. Za nadgradnjo bi se odločili, če bi se pokazalo, da je potrebna. Župan še pojasnjuje, da je bila tudi komunala tista, ki jim je leta 2014 dala soglasje h gradnji kanalizacije v petih vaseh južnega dela občine. Kot pravi Komidar, je  že takrat vedela, da se bodo na čistilno napravo Stari prikapljala nova naselja, in bi torej lahko že takrat vložili zahtevo za novo okoljevarstveno dovoljenje.

V današnjem Nedeljskem klepetu gostimo mladega zbiratelja etnoloških predmetov in odličnega poznavalca lokalne zgodovine Primoža Polha z Barke v Brkinih. Primož je strasten zbiralec vsega, kar je povezano s preteklostjo. Je eden redkih, gotovo pa najmlajši v Brkinih, ki zna ročno žeti rž, opletati steklenice in izdelati krtačo iz konjske žime.

Zanima ga tudi rodoslovje, predvsem pa je človek, ki skrbi, da preteklost njegovih prednikov ne bi utonila v pozabo. Domačini z Barke, brkinske vasice nad Vremsko dolino, ga bolje poznajo po hišnem imenu Licijev. Poslušaj. 

Foto: Ana Polh 

V začetku letošnjega leta se je v Slovenijo vrnilo precej repatriiranih Venezuelcev. Država jim je pomagala pri osnovnih življenjskih stroških in pri vključevanju v slovenski prostor. Nekateri so bivali na Postojnskem, kmalu pa bo eno leto od njihove vrnitve iz Venezuele. Med repatriiranimi rojaki je tudi Estefania Alejandra Gutierrez Romero, zaupala pa nam je nekaj o svojem življenju v Venezueli, iz katere se je bila primorana odseliti v Slovenijo. Od tu sicer izvirajo njeni stari starši.

Estefania pravi, da se v Sloveniji počuti sprejeto. V postojnski šoli so jo redno vključevali v različne projekte, ko ni bilo epidemije. Obiskovala je tečaj slovenščine in različne delavnice, pripravljali so tudi venezuelsko hrano. Opisala pa je tudi zelo težke in nevarne življenjske razmere v Venezueli, kjer je veliko korupcije in revščine. Čeprav pogreša družino in prijatelje, je tukaj vseeno srečna in si želi ostati, ker se ji zdi, da je v Sloveniji dobila drugo priložnost za življenje. Več v prispevku.