Potres, ki je v torek prizadel del Hrvaške, je podrl tudi velik del pročelja dvorca Haasberg v Planini. Tako počasi izgineva ena najreprezentativnejših baročnih profanih arhitektur na Slovenskem, po mnenju mnogih tudi v srednjeevropskem prostoru.
Leta 1974 so bile ruševine opredeljene kot spomenik najvišje kategorije in še leta 1976 je bila stroka prepričana, da je dvorec mogoče rešiti pred propadom. Leta 1999 pa je bil dvorec furlanskega arhitekta Carla Martinuzzija s tega seznama izbrisan. Kamnoseški elementi so začenjali izginjati že nekaj let prej. Prva pa je izginila grobna kapela v bližini, podrli so jo leta 1966. Tudi grajskih pristav s konjušnico ni več, leta 1961 je bil porušen stolpič, 1980. so zaradi snemanja filma zažgali notranjščino, zadnji zid je padel 17 let kasneje.
Dvorec so po letu 1614 dali zgraditi knezi Eggenbergi, okoli 100 let kasneje ga je kupila plemiška rodbina Cobenzel, leta 1846 pa knezi Windischgraetzi, zadnji plemiški lastniki gradu. Dvorec so marca 1944 požgali partizani. Lastnica ruševin je Občina Postojna, ki je Haasberg leta tudi razglasila za spomenik lokalnega pomena. Družina Windischgraetz v denacionalizacijskem postopku ni bila uspešna, saj leta 1945 ni imela jugoslovanskega državljanstva.
Foto: Fb profil Občine Postojna in wWikipedia