Da bi ozko in strmo Jurčičevo ulico razbremenili težkega tovornega prometa, si Občina Ilirska Bistrica že dlje časa prizadeva urediti nadomestno cesto. Po Jurčičevi zdaj vodi tudi edina pot iz središča mesta proti Sviščakom, po njej pa vsak dan težki tovornjaki prevažajo les in gradbeni material iz bližnjega kamnoloma. Novo cesto bi umestili na obrobju mesta med Globovnikom in Črnimi njivami. Občina je že pripravila 6 različnih variant tras ceste, vendar vse vsaj deloma posegajo tudi na zasebna zemljišča občanov.

Tu pa je nastala težava, saj bo občina morala za umestitev 4-kilometrske trase pridobiti soglasja za odkup več kot 50 lastnikov zemljišč. Kot je na zadnji seji pojasnil župan Emil Rojc, se jih večina s prodajo sicer strinja, dva ali trije pa prodaji nasprotujejo.

Če z lastniki v letu dni ne bodo dosegli dogovora, bo stroka določila najbolj primerno traso, ki bi jo nato umestili v Občinski prostorski načrt, s tem pa bo občina dobila tudi ustrezno zakonsko podlago za začetek postopka o razlastitvi zemljišč na trasi. Da se postopek razlastitve sploh lahko začne, mora biti najprej v OPN na parcelo natančno določena trasa nadomestne ceste, česar občina v tem trenutku še nima. Pred samim začetkom postopka pa mora biti o tem seznanjena tudi širša javnost, ki jo mora občina vključiti v sam postopek.

Župan in občinski svetniki, ki izgradnjo nadomestne ceste v večini podpirajo, so sicer izrazili upanje, da postopek razlastitve ne bo potreben. Kot je še dejal župan Rojc, so se z lastniki pripravljeni tudi še pogajati o ceni zemljišč, toda če v letu dni ne bodo dosegli dogovora, bodo primorani pričeti s postopkom razlastitve.

Šest občin iz regije in Podjetniški inkubator Perspektiva se je po podpisu sporazuma o vzpostavitvi mrežnega inkubatorja odločilo, da skupaj s podjetji naredijo nov korak na poti k prodornejšim in tehnološko zahtevnejšim gospodarskim rešitvam v regiji.

Čeprav podpisani sporazum o skupni strategiji razvoja podjetništva v regiji vključuje možnost širšega financiranja, tudi s strani občin, Podjetniški inkubator Perspektiva, stremi k nadaljnji finančni neodvisnosti, poiskati pa želi tudi tuje investitorje. Poslušaj. 

Profesorica likovne umetnosti in magistrica Silva Karím se ukvarja s keramiko, lončarstvom, slikarstvom in ilustracijo. Izvira iz ajdovskih koncev, svoja hotenja in razmišljanja pa kreativno izraža skozi simboliko, v kateri prepleta osebne in obče razsežnosti. Kot likovna pedagoginja je navdušila številne mlade generacije, opazovalce umetnosti pa s svojimi motivi, ki niso vedno samo prijetni in pozitivni, spodbuja k razmišljanju.

Za svoje delo je prejela že več vidnejših nagrad, tudi mednarodnih. Pravi, da je kot otrok izkazovala veliko zanimanje za slike in umetnost, še preden je znala brati, odraščala pa je v družbi treh bratov, s katerimi je veliko časa preživela zunaj na prostem in na kmetiji. Poučevala je likovno umetnost na osnovni šoli na Colu in pravi, da otroke in kolektiv precej pogreša. Za sabo ima že zavidljivo število skupinskih in samostojnih razstav. Zdaj se bolj celostno posveča umetnosti in ima status kulturne ustvarjalke. Več v prispevku.

Ko obilna deževja napolnijo podzemne jame in jezera, reka Pivka z izvirom pri vasi Zagorje privre na dan, a tako hitro kot naraste, običajno kmalu tudi presahne. V presihajočih tolmunih ob vasi Štivan in še nižje do pritoka Stržen pa ostanejo nemočne ribe, ki jih poskušajo rešiti domači ribiči. Tako je bilo tudi pred mesecem dni, a tokrat jih je čakalo tudi presenečenje.

Čeprav domačini, sodeč po brezvestnem onesnaževanju, lepote Pivke ne znajo ceniti, pa je gospodar Ribiške družine Postojna Martin Miklavec nad njo navdušen. 

V oddaji Mladi mladim smo gostili mladega kuharja iz Cerknice Florjana Žnidaršiča.

Florjan  kuha že od malih nog, zato se pri 27-ih letih lahko pohvali z znanjem, ki ga je pridobil v najbolj znanih slovenskih restavracijah, veliko izkušenj pa je dobil v priznanih restavracijah tudi na tujem. Njegova kuharska pot se je začela doma, ko je želel pomagati mami, ki je bila takrat zelo zaposlena. Poslušaj. 

FOTO: osebni arhiv