Uničevanje javne lastnine je na Cerkniškem postalo velik problem. Občina Cerknica že dalj časa opozarja, da vandalizem škoduje celotni skupnosti.
Denar, ki ga nameni za popravilo škode, bi občina lahko koristneje porabila v dobro vseh občanov. Občinska uprava je sprejela odločitev, da bo predvsem šole in športne objekte opremila z videonadzorom. Poslušaj.
Foto: Občina Cerknica
Nadzorni odbor Socialnih demokratov (SD) je sprejel sklep, da se ilirskobistriškega župana Emila Rojca zaradi nespoštljive in žaljive komunikacije z novinarko izključi iz članstva v stranki. Omenjeno komunikacijo je nadzorni odbor SD ocenil kot nedopustno za člana in župana iz vrst SD. Rojc je povedal, da s sklepom o svoji izključitvi ni seznanjen.
Rojčevo izključitev je Mladi forum SD predlagal zaradi po njihovi oceni žaljive komunikacije z novinarkami, pri čemer so se osredotočili na žaljenje novinark Primorskih novic. Rojc je namreč v odgovoru na vprašanje omenjene medijske hiše novinarkam pripisal “kurji sindrom”, članke pa na nivoju “kure nesnice”.
Kot so zdaj poudarili v stranki, je nadzorni odbor Rojčevo nespoštljivo in žaljivo komunikacijo z novinarko Primorskih novic ocenil kot nedopustno, hkrati pa zapisal, da bi moral Rojc kot član in župan iz vrst SD “s svojimi ravnanji in osebnim zgledom varovati temeljne vrednote SD, zato bi moral spoštljivo komunicirati z javnostjo. Svoboda novinarskega dela in kritično izražanje v okviru novinarskega poklica je ena izmed temeljev sodobne demokratične družbe”.
Kljub pozivu nadzornega odbora se Rojc ni opredelil do očitkov predlagateljev niti se ni odzval na vabilo na pogovor za razjasnitev okoliščin, prav tako pa se kljub pozivom ni odločil za opravičilo za neprimerno komunikacijo z novinarko. Nadzorni odbor je tako po presoji vseh dokazov in okoliščin ugotovil, da gre pri ravnanju člana Emila Rojca za kršitve strankinega statuta in ga izključil iz stranke.
Kot so dodali, ima Rojc pravico do pritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve. O morebitni pritožbi odloča konferenca SD, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma.
Rojc je za STA povedal, da z odločitvijo strankinega nadzornega odbora ni seznanjen in da je za zdaj ne komentira.
Foto: osebni arhiv
Obdobje, ko smo zaprti znotraj meja svojih občin, je marsikdo izkoristili tudi za rekreacijo ter odkrivanje skritih kotičkov in naravnih lepot domače pokrajine. Da bi Bistričane, pa tudi druge obiskovalce, spodbudili k raziskovanju lokalnih znamenitosti, so v bistriškem Turistično-informacijskem centru pripravili zanimivo akcijo, ki so jo poimenovali Bistriški izziv.
Kot nam je pojasnila direktorica Maja Uljan, so idejo zanj dobili v občini Radovljica, ki je prva začela s podobno akcijo. Izziv vsebuje 10 nalog. Sedem nalog opravite tako, da se podate na izlet po občini Ilirska Bistrica in raziskujete njene naravne in kulturne znamenitosti, tri kulinarične izzive pa opravite kar v domači kuhinji. Izzivi niso težavni, saj jih lahko vsak prilagodi svojim zmožnostim in času, ki ga ima na voljo. Akcija Bistriški izziv poteka do 1. marca. Za sodelujoče so pripravili tudi mamljive nagrade, ki jih poklanjajo lokalne kmetije, gostinci in ustvarjalci.
Logatčan Miha Šimenc je v zadnji sezoni pisal zgodovino slovenskega moškega teka na smučeh, saj se je kar dvakrat prebil med deset najboljših tekmovalcev na svetu. Zaradi poškodbe medvretenčne ploščice, ki se je pojavila zaradi preobremenitve hrbtenice, pa letošnjo sezono izpušča. Pred dvema mesecema je prestal operacijo, po kateri uspešno okreva. Pripravlja pa se že na zimske olimpijske igre, ki se bodo naslednje leto odvijale v Pekingu. Več, poslušaj!
FOTO: osebni arhiv
V srednjem veku je bil Gornji Logatec upravno središče današnjega Logatca, tam pa sta bila tudi pražupnija in grad. Kraj je bil večkrat podvržen turškim vpadom, naj bi pa v 16. stoletju tam predelovali lokalno železovo rudo. Tam se nahaja tudi znamenita cerkev, ki se ponaša z bogato opremo.
Gre za največjo logaško cerkev Rožnovenske matere božje, ki jo je v 17. stoletju upodobil celo Valvasor. Cerkev je baročna, odlikujejo jo pa tudi dobro uglašeni zvonovi, na katere so farani zelo ponosni. V preteklosti se je imenovala Marija v leševju. Več o tej cerkvi nam je zaupal župnik dolnjelogaške župnije, Janez Kompare, ki cerkev v Gornjem Logatcu dobro pozna, saj je tam služboval več let. Prisluhni.
Slika: Wikimedia.commons