Decembra je župan občine Postojna Igor Marentič s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz občine ter domačo gasilsko zvezo podpisal aneks k pogodbi o izvajanju javne gasilske službe v občini Postojna za leto 2021. Več kot pol milijona sredstev bodo razdelili za delovanje društev, gasilske zveze, poklicnega jedra PGD Postojna in nakup gasilskih vozil.

Predsednik gasilske zveze Marko Simšič pravi, da je Občina Postojna na tem področju lahko zgled ostalim občinam v Sloveniji. V občini Postojna sicer javno gasilsko službo izvaja devet prostovoljnih gasilskih društev. Lani so posredovala na 253 izrednih dogodkih, od tega jih je bilo 215 v občini Postojna. V občini je v prostovoljna gasilska društva včlanjenih več kot 1.200 prebivalcev, od tega jih je 335 mlajših od 16 let. Operativnih gasilcev je 240. Predsednik gasilske zveze Marko Simšič pravi, da je Občina Postojna na tem področju lahko zgled ostalim občinam v Sloveniji. Prisluhni. 

Foto: postojna.si 

V občinah Postojna in Pivka policisti v zadnjih dneh opažajo večje število vlomov v stanovanjske hiše, nazadnje se je zgodil v Kočah. Pri svojem delu vidijo, da vlomilci raje izberejo tisto stanovanje ali hišo, kjer je za to najmanj ovir, tveganje za odkritje pa najmanjše.

Stavba, v kateri ni nikogar, ki je v večernem času neosvetljena, ker so stanovalci začasno odstotni, pa četudi samo v trgovini ali na sprehodu,  ali stavba, ki je očitno brez varovanja, bo verjetneje tarča vloma kot obratno. Posebno ‘vabljiva’ za vlomilce so odprta vrata ali okna in razpoložljivo orodje za dostop v bližini. To so: zaboji, lestve, ki omogočajo dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje. Policisti zato svetujejo, da preden zapustimo objekt, naj bo to hiša, stanovanje ali poslovni prostor, preverimo, ali so okna zaprta in vrata zaklenjena ter da v bližini ni orodij, s katerim bi si lahko vlomilec pomagal pri nasilnem vstopu.

Pozorni moramo biti na sumljive ljudi, ki se gibljejo po vaških poteh, okoli hiš in na osebna vozila, ki so parkirana ob vaških cestah, v njih pa je čakajoč voznik.

Za konec policisti naročajo: »V primeru, da postanete žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113, do prihoda policistov ne hodite po hiši in se ničesar ne dotikajte!«

 Foto: PU Koper 

Božična zvezda ali Euphorbia pulcherrima je rastlina, ki v božičnem času krasi marsikateri dom. Božična lepotca prihaja iz Mehike, kjer grm v naravi zraste tudi do pet metrov v višino. Pri nas vrtnarji potaknjence božičnih zvezd po večini jeseni dobavijo iz Italije in Nizozemske, nato pa jih do praznikov vzgajajo sami. Tovrstna rastlina je tempirano vzgojena, kar pomeni, da ji vrtnarji nudijo takšne pogoje, da zacvetijo in se obarvajo ob pravem času.

Največkrat je v ponudbi klasična rdeča božična zvezda, lahko pa so venčni listi obarvani še v svetlo roza ali belo zelenkasto barvo. To čudovito božično dekoracijo dandanes prodajajo tudi v velikih trgovskih centrih. Cena božične zvezde kupljene v centrih je manjša, kakovost pa slabša od kupljene v vrtnariji. Prav zaradi tega, marsikje takoj po koncu praznikov božična zvezda propade  in pristane v smeteh. Vendarle jo je mogoče tudi obdržati in je iz »potrošniške« rastline skorajda spremeniti v trajnico. Kako jo negovati in s kakšnimi rastnimi pogoji ji ustreči, svetuje cvetličar Janez Pečkaj. Poslušaj. 

Medvedi, volkovi in risi puščajo sledi, ki jih zna Cerkničan Peter Klančar spretno ovekovečiti. Med rednimi potepanji v gozd naleti na marsikakšno stopinjo, ki jo zna odtisniti, pomanjšati in uliti v različne uporabne izdelke, kot so magneti in obeski. Divje živali so dragocene, nekatere med njimi pa tudi redke, zato se je odločil, da bo posredno naredil tudi nekaj za njihovo zaščito in večjo ozaveščenost med ljudmi.

Odtise šap vseh treh zveri skrbno reproducira in ustvari manjše, funkcionalne izdelke. To ga navdušuje že 16 let. Pri delu uporablja različne materiale, les, keramiko, bron in srebro. Gozdovi in prostoživeče živali so ga vedno navduševali, stremi pa k temu, da bi se s to dejavnostjo bolj celostno ukvarjal. Predstavil se je tudi že v tujini. Pravi, da je gozd njegova katedrala. Poslušaj.

Še v tem mesecu naj bi na avtocesto okoli Ljubljane zapeljale prve patrulje avtocestne policije, v končni fazi naj bi samo na območju Notranjske in Primorske dnevno patruljiralo pet policijskih enot. Ideja ni nova, takšne enote poznajo v tujini že dolgo, minister Aleš Hojs pa je njihovo ustanovitev napovedal že ob nastopu mandata na notranjem ministrstvu.

Po v decembru podpisanem sporazumu s predstavniki ministrstva za infrastrukturo, Generalno policijsko upravo in Darsom se nadaljuje notranje usklajevanje, je pojasnil mag. Ivan Kapun iz Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave. Kot je potrdil, še vedno velja, da naj bi imela AC policija sedež v Postojni, vendar odločitev še ni dokončna. Poslušaj. 

Foto: postojna.si