Novice

  • NEDELJSKI KLEPET: PRIMOŽ ROJC

    Primož Rojc z Dolnjega Zemona je že od malih nog vpet v lokalno okolje. Je strasten zbiratelj starih predmetov, razglednic in drugega etnološkega gradiva, povezanega z zgodovino Dolnjega Zemona in okoliških krajev. Je tudi gonilna sila zemonskega Kulturnega društva Grad.

    Čeprav izhaja iz mizarske družine in je po izobrazbi lesarski tehnik, se z lesarstvom nikoli ni poklicno ukvarjal. Pred nekaj leti ga je z ljudskim rezbarjenjem povezal Romeo Volk in od tedaj je v njegovi delavnici nastalo že ogromno zanimivih izdelkov iz lesa: od vetrnic, jaslic, kopitljačkov do igrač za najmlajše. Vse, kar ustvari, pa rad poveže s tradicijo, predmetom vdahne dušo in zgodbo. Vmes se je podal tudi v lokalno politiko, sicer pa je velik zagovornik prostovoljstva. Tako se je denimo aktivno vključil v obnovo župnijske cerkve sv. Petra, za katero je obnovil troje cerkvenih vrat. Je tudi prostovoljni gasilec, urednik zemonskega glasila Zemonski cajtng in še kaj. Svoj mir in sprostitev najde v delavnici in v naravi, zelo rad pa je tudi v stiku z ljudmi. Poslušaj. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Primož Rojc 1611523489837
    • Primož Rojc 1611523460469
    • Primož Rojc 1611523440893
    • Primož Rojc 1611523217201
  • PAOLO TANZE: IDENTITETA JE NEKAJ ZELO OSEBNEGA

    Uradna definicija pravi, da so zamejci slovensko avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnih območjih sosednjih držav, torej v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Danes je zamejskih Slovencev okoli 150 tisoč, od tega okoli 80 tisoč v Italiji. Številke pa ne povedo vsega. Narodnostna identiteta je nekaj zelo intimnega in na obmejnih območjih kompleksnega, nam je povedal Paolo Tanze, ki v Begunjah pri Cerknici  živi 14 let. 

    Z ženo sta se na Menišijo preselila iz Švice, sinova pa drugega doma ne poznata. Notranjci vedo, da je Paolova medijsko bolj izpostavljena žena Barbara pol Nemka in pol Švicarka, sama sicer pravi, da je predvsem Evropejka, Paolo pa z italijanskim imenom in lepo slovenščino s primorskim naglasom še vedno zbuja malo radovednosti. Pravi, da je vprašanje, ki si ga zastavljajo Cerkničani, če je Italijan ali Slovenec, upravičeno. Poslušaj. 

     

     

     Paolo s psičko Lolo. 

     

    Foto: osebni arhiv 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Paolo Tanze  Foto osebni arhiv
  • REKORDER TIM SE PRIPRAVLJA NA PRVENSTVO

    Pred kratkim je potekal dobrodelni projekt “Mladi upi” , ki je namenjen mladim, nadarjenim športnikom, glasbenikom, umetnikom, ki se šele prebijajo na vrh in se zato težje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva za razvoj talenta. Med prejemniki denarnih sredstev je tudi 17-letni paraplavalec in  slovenski rekorder v kar dveh kategorijah Tim Žnidaršič Svenšek. Dijak iz  Starega trga pri Ložu se s plavanjem ukvarja skoraj štiri leta in pri tem, kljub prirojeni anomalijo rok, dosega odlične rezultate. Rad bi postal programer, nam je povedal in dodal, da v prostem času zbira in proučuje minerale. Prisluhni pogovoru. Več poslušaj! 

    FOTO: osebni arhiv

    Avtor:Zasebno: Žiga Pangos
  • PETER GEDEI: JAMAR, FOTOGRAF IN GLASBENIK

    Letos pod geslom Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo obeležujemo Mednarodno leto jam in krasa. V Oddaji Vaših izbranih pet zato beseda ni tekla le o glasbi, ampak tudi o jamah, natančneje o fotografijah podzemnega sveta. Svoja glasbeni okus in delo nam je razkril jamar, jamarski fotograf in urednik revije Jamar Peter Gedei.

    Prvič ga je v jamo peljal brat, to je bilo na obrobju Planinskega polja, in vse od takrat ga navdušujejo jamski prostori, rovi ter njihova oblika, ki jo tudi rad posname s fotoaparatom. Fotografije  je razstavljal že po celem svetu, bile so  tudi objavljene v uglednih slovenskih in mednarodnih revijah. Izvedeli smo tudi, da  Peter Gedei rad poprime za bas kitaro in zaigra v svojem bendu Anonimus. Poslušaj. 

    FOTO: osebni arhiv

    Avtor:Zasebno: Žiga Pangos
  • REŠITVE ZA GRAD OREHEK ŠE NI

    Grad Orehek, ki je na vzpetini nad vasjo gospodoval že v 13. stoletju, je v slovenskem prostoru arhitekturno posebna in zanimiva stavba, danes žal le še žalosten odsev nekoč impozantnega kompleksa. Grad je  leta 2013 prešel v last občine Postojna. Ta je lani jeseni začela z izvedbo najnujnejših zaščitnih del za ustavitev njegovega propadanja, nekaj se jih bo lotila še letos.

    Kot je povedal župan Igor Marentič, je v teku  prenova strehe glavnega stanovanjskega objekta, za obširnejšo prenovo pa ni denarja v proračunu. Občina pa ni bila uspešna niti na razpisu Ministrstva za kulturo. Grad je kljub propadanju v zadnjih letih zaenkrat gradbeno v dovolj stabilnem stanju, da je njegova obnova mogoča s sorazmerno nizkimi stroški, pa je ob obisku v Orehku ocenil priznani slovenski gradoslovec dr. Igor Sapač. Za to bodo pri tem vztrajali tudi v KS Orehek, pravi predsednica Tina Klanjšek. Poslušaj. 

     

    Foto: Dragana Čolić, Koledar KŠD Orehek (predvojna fotografija) in Dario Horaček, Visit Postojna (grajski kompleks iz zraka)

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
    • Orehek grajski kompleks Foto Dario Horaček Visit Postojna
    • Grah Orehek Foto Koledar 2002 ŠKD Orehek
    • Grad Orehek 2014 1 foto Dragana Čolić
    • Grad Orehek 2014  2 Foto Dargana Čolić
    • Grad Orehek 2014  Foto Dragana Čolić