V avli Upravnega centra Logatec  je na ogled razstava ilustracij Aline Asberga Nabergoj, ki so nastale za otroško slikanico »Na gregorjevo se ptički ženijo«. Ilustratorka je opremila pravljico Romana Trevna, kar je podprla logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Vodja  Tanja Pina Škufca izpostavlja, da je avtor za svoja iterarna prizadevanja letos prejel februarsko priznanje občine Logatec. V spremnem besedilu slikanice je etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc orisala tradicijske predstave o gregorjevem na Slovenskem. Knjigo je uredila in oblikovala Brigita Vehar. Poslušaj. 

Vlada se je že leta 2016 odločila, da odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera spravi na ustavno sodišče, saj je po njenem mnenju območje preveč zavarovano. Čez Krajinski park Pivška presihajoča jezera želi država speljati prenosni plinovod Kalce-Jelšane in od občine Pivka zahteva, da ji to omogoči s spremembo odloka o parku.

Občina je že takrat namesto tega predlagala malenkost spremenjeno traso, a za spreminjanje načrtov država bojda nima časa. Po petih letih je zadeva še vedno na sodišču, plinovod, za katerega se je tako mudilo, pa na papirju. 

Jubilejna deseta konferenca Zlati kamen, ki se je zaključila v petek, je bila tokrat namenjena pripravam na novo evropsko finančno perspektivo, zaradi epidemioloških razmer pa je ves teden potekala v spletni obliki. Zaključila se je s slovesno podelitvijo nagrade zlati kamen 2021 razvojno najprodornejši občini, kar je postala Nova Gorica.

V finalni izbor so se tokrat uvrstile občine Nova Gorica in Tržič iz zahodne Slovenije, Benedikt in Sveta Ana iz vzhodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, Luče in Ravne na Koroškem pa z območja od Koroške do Posavja. Občina Logatec je tako dobila plaketo zlati kamen 2021, in sicer za razvojni prodor 2021 v regiji osrednja in jugovzhodna Slovenija.

Foto: Občina Logatec

 Povprečna mesečna bruto plača za lani je znašala 1856,20 evra. Od tiste za leto 2019 je bila nominalno višja za 5,8 odstotka, realno pa za 5,9 odstotka. Povprečna mesečna neto plača za lani je znašala 1208,65 evra je bila od tiste za predlani nominalno višja za 6,6 odstotka, realno za 6,7 odstotka, je danes sporočil statistični urad. Povprečna mesečna bruto plača za lansko leto je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašala 2057,92 evra. Od slovenskega povprečja je bila višja za 10,9 odstotka. Najnižja je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je znašala 1632,87 evra.

Povprečna bruto plača za december je bila v zasebnem sektorju nižja od plače za november za 2,9 odstotka. “In sicer predvsem zato, ker je bilo s plačo za december izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic) kot s plačo za november,” so pojasnili. V javnem sektorju je bila medtem povprečna bruto plača za december za 3,8 odstotka višja od plače za november. V institucionalnem sektorju država je bila višja za 4,5 odstotka.

Povprečna mesečna bruto plača za lansko leto je bila od povprečne mesečne bruto plače za predlansko leto višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 4,4 odstotka in v javnem za 7,8 odstotka. V institucionalnem sektorju država je bila višja za 9,9 odstotka. “Tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju je bilo med drugim posledica izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19,” so poudarili na statističnem uradu.

Povprečna bruto plača za lanski december je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, znašala je 2947,41 evra. Najnižja je bila v dejavnosti gostinstvo, kjer je dosegla 1203,63 evra. Tudi povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila najvišja oz. najnižja v teh dejavnostih.

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 se je v letni primerjavi najizraziteje zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 17,7 odstotka), predvsem zaradi izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19. Najbolj se je znižala v dejavnosti gostinstvo, za 3,8 odstotka.

Farna cerkev sv. Mihaela na Blokah je glavna in največja cerkev župnije Bloke. Samo župnijo so po pričevanjih ustanovili oglejski patriarhi, ki so si od 11. stoletja dalje lastili dobršen del Notranjske in Primorske. Župnija Bloke je bila nekdaj sicer del župnije Lož, farna cerkev pa nosi ime po nadangelu Mihaelu, ki je imel vlogo rešitelja in zavetnika.

V času turških vpadov je bila cerkev požgana, sedanja pa je bila sezidana v 19. stoletju. Cerkev je v zadnjih 40 letih doživela kar nekaj popravil, najtežji zvon pa tehta skoraj poldrugo tono. Nekaj o znameniti bloški farni cerkvi nam je povedal župnik župnije Bloke, Simon Virant. 

Fotografija: Geago