V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva potekata kar dve podjetniški šoli. Prva se je začela šola z imenom Start tourism up. Ta se ukvarja izključno s turizmom.  Prejšnji teden pa je  strokovna komisija izbirala  najboljše perspektivne podjetniške ideje, prijavljene na natečaj Naša perspektiva. Te bodo zdaj  rasle v okviru programa Naša perspektiva.

Vodja te enote Zavoda Znanje Jana Nadoh Bergoč ob tem poudarja, da ni pomembna le poslovna ideja, pomemben je tudi kandidat, ki jo uresničuje. In udeleženci podjetniške šole imajo na obeh področjih velik potencial. Poslušaj. 

Vodji obeh šol Ana Širca in Jana Nadoh Bergoč. 

Foto: arhiv PI Perspektiva 

Regijska razvojna agencija  Zeleni kras je izdala nov katalog regijskih izdelkov Zeleni kras 2021. V njem se predstavlja 17 ponudnikov domačih izdelkov, pridelkov in specialitet, ki so značilni za našo regijo.

Največ jih je  iz postojnske občine, kar nekaj  jih prihaja tudi iz Cerknice, Pivke in Ilirske Bistrice. Letos je zbranih manj izdelovalcev in pridelovalcev kot lansko leto, nam je povedal vodja Regijske destinacijske organizacije Postojnska jama-Zeleni kras  Dejan Iskra, ki opaža porast ponudnikov domače in umetnostne obrti, prepričan pa je, da bi za promocijo izdelkov lahko naredili več. Poslušaj. 

V bogati bibliografiji etnologinje Marije Makarovič niso le izjemna in večkrat nagrajena etnološka dela, med drugim je izdala tudi zbirko pesmi in več del za otroke. Zadnja je bila zbirka pesmi Kmečka abeceda. Lansko leto jo je izdala cerkniška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tako se ji je na lep način za 90. rojstni dan zahvalila za trud in ljubezen, ki ju v svojem delu izkazuje tudi Notranjski.

V slikanici se odraža velika povezanost Marije Makarovič s kmečkim svetom. Z duhovitimi ilustracijami Božidarja Strmana Miša tudi generacijam, ki niso ali ne bodo več povezane z zemljo, odstira vpogled v kmečki vsakdan in ohranja besede za kmečka opravila in orodje. Etnologinja ugotavlja, da je na Blokah živeči akademski slikar zelo povezan s svojo še vedno kmečko okolico in duhoviti Božidar Strman, ki jo je z eno ilustracijo v knjigi še posebej  razveselil in presenetil, ji pritrjuje. Vodja skladove izpostave Jožica Mlinar pa ne vabi le k branju slikanice, bralce poziva, naj tudi sami v svoji okolici poiščejo izraze za stara orodja in opravila ter tako ohranjajo našo dediščino. Poslušaj. 

 Marija Makarovič in Jožica Mlinar sta sodelovali že pri več zelo uspelih projektih. 

Foto: Miloš Toni 

Ostali fotografiji: Jožica Mlinar in Ljubo Vukelič 

 V treh notranjskih občinah poteka projekt S čebelami do znanja. Na Blokah, v Cerknici in Loški dolini želijo promovirati in razvijati čebelarsko dejavnost, povezati ljudsko znanje s šolskim izobraževalnim sistemom, ponudnike z obiskovalci, pa tudi javni in zasebni sektor.

S pomočjo projekta se bodo šolarji naučili tudi, zakaj so čebele tako pomembne. To bodo izvedeli v čebelarskih krožkih, teorija pa bo podprta s prakso, saj bodo v okviru projekta zrasli trije čebelnjaki, pri šolah v Novi vasi, Starem trgu in Begunjah. V Loški dolini bodo uredili tržnico in tako vzpostavili skupni prostor za promocijo, izdelkov. Poslušaj. 

Občina Postojna si želi, da Postojna postane visokošolsko mesto. S pobudo občinske uprave in župana se strinja tudi občinski svet, zato so stekla prizadevanja za ustanovitev visokošolskega javnega zavoda. Direktorica občinske uprave Marina Rebec razlaga, da na občini že nekaj časa spremljajo razvojne dokumente, ki so pokazali, da je na področju šolstva, še posebej visokega, potrebno stopiti korak naprej.

Postojnska občina se želi povezati s sosednjimi in regijsko razvojno agencijo, tako bo najlažje dobila vpogled v želje in potrebe regije po dodatnem izobraževanju. Zdaj je na vrsti priprava elaborata, nato bodo stekli drugi postopki. V Postojni so se odločili za daljšo in zahtevnejšo ustanovitev javnega visokošolskega zavoda. Poslušaj.