Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030. Po tem predlogu bi občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica iz primorsko-notranjske statistične regije prišle v pokrajino z imenom Primorsko-notranjska, občine Bloke, Cerknica in Loška dolina pa v Osrednjeslovensko. Član strokovne skupine za oblikovanje pokrajin s področja geografije dr. Janez Nared z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Geografskega inštituta Antona Melika razlaga, da je oblikovanje pokrajin zahteven proces, zato so vanj vključeni različni deležniki: strokovnjaki, prebivalci, končno odločitev pa potegnejo politiki.
Prebivalci primorsko-notranjske statistične regije o identiteti niso enotni. Notranjci so na Blokah, v Cerknici in Loški dolin; Postojnčani, Pivčani in Bistričani pa se v večini opredeljujejo za Primorce. Po aktualnem predlogu bi prebivalci zadnjih omenjenih občin padli v regijo z imenom Primorsko-notranjska, prebivalci ožjenotranjskih občin pa v Osrednjeslovensko pokrajino. Svet statistične regije pa predlaga, naj se celotna Primorsko-notranjska razvojna regija (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), skupaj z Obalno-kraško razvojno regijo, združi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Pri tem ožja Notranjska ne dobi ničesar – predlog sveta regije je, da bi bil sedež pokrajine v Postojni, sedež pokrajinskega sveta v Kopru in sedež sveta županov v Sežani.
Dr. Janez Nared, član strokovne skupine za oblikovanje pokrajin s področja geografije, pravi, da je strah pred Osrednjeslovensko regijo prevelik. Bloke, Cerknica in Loška dolina nimajo ne zgodovinskih ne funkcijskih povezav s Koprom: “Bojim se, da bodo ta območja v takšni regiji postala obrobna in zapostavljena.” Osrednjeslovenskim občinam pa se na več področjih pozna vpliv močnega središča, od katerega bi lahko notranjske veliko pridobile. Mnoge moti samo to, da se v imenu Osrednjslovenska regija izgublja ime Notranjska. V Sloveniji je območij, kot je Notranjska, veliko, to so denimo Bela krajina, Posočje, Prlekija. Pri njih govorijo o drugem regionalnem pragu. Območja so za samostojne pokrajine premajhna, ker bi jih bilo preveč, a Nared poudarja, da to ni ovira. “Če smo Slovenci, to ne pomeni, da ne moremo biti istočasno Notranjci ali Meniševci,” nazorno pravi. In občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica? Te so v drugačnem položaju. Upravno v večini sodijo pod Koper, funkcijsko pa so bolj navezane na Ljubljano. Poslušaj podrobno razlago.