Število obiskovalcev Rakovega Škocjana, Slivnice in sploh Cerkniškega jezera se je v zadnjih tednih zelo povečalo. Obiskovalci Cerkniškega jezera so zadnji februarski konec tedna ob popolnoma zasedenem parkirišču avte pustili na bližnjem travniku, zato je posredovala tudi policija. Kar nekaj parkiranega prostora so tisti konec tedna avtomobilom zasedli tudi avtodomi, čeprav je v občini trenutno zadnje na voljo 25 parkirnih mest pri treh ponudnikih, kasneje jih bo še več. Objavljeni so na spletnih straneh parka in na straneh, ki so namenjene ljubiteljem tovrstnih potovanj.

Če na Dolenjem Jezeru ni prostora, lahko obiskovalci avte pustijo na treh brezplačnih parkiriščih v Cerknici, razlaga predstavnica Notranjskega regijskega parka za stike z javnostjo Eva Kobe, ki tudi prosi obiskovalce, naj po makadamski cesti oz. nasipu na Cerkniškem jezeru hodijo ali kolesarijo izključno po desni strani, v gosjem redu. Vedeti morajo, da je to tudi pot, ki jo uporabljajo vaščani Otoka. Ti in lastniki zemljišč jo lahko uporabljajo skozi. Spomnimo, od 15. marca do 15. novembra velja prepoved vožnje po nasipu ob nedeljah med 8.  in 21. uro.

Na območju parka se je, zlasti ob cestah, gozdnih poteh in stezah, povečala tudi količina odpadkov. Pak je deležen kritik, saj košev za smeti, z izjemo vstopnih točk in parkirišč, ni. Velika in precej opazna težava na Cerkniškem jezeru je tudi ta, da ni stranišč. Ta bodo, smeti pa morajo obiskovalci zavarovanega območja narave odnesti s seboj, so prepričani v parku.  Podrobneje v prispevku. Poslušaj .

V današnji oddaji Vaših izbranih pet smo gostili antropologinjo in direktorico inštituta 8. marec, Niko Kovač.

Nika nas je pred nekaj leti že navdušila z delom Pogumne punce, v kateri je opisala življenja 30 Slovenk in tujk, ki so s svojimi dejanji spreminjale svet. Poslušanje glasbe ni prva izbira, ki jo počne ko ima čas zase, raje se posveča branju. Ima raznovrsten glasbeni okus, ki temelji na zvrsti glasbe iz najstniških let. Več poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv

Konec lanskega leta je izšla slikanica Povodenj domačega pisatelja iz Podcerkve, Matevža Haceta. Javni zavod Snežnik je s pomočjo drugih organizacij izdal slikanico, da bi v mladih vzbudil zanimanje za stare čase in kmečka opravila. Tako se ohranja tudi delček zgodovine in literarne dediščine Loške doline. Zgodba povzema vremensko ujmo, ki povzroči poplave v Loški dolini, zaradi česar so morali domačini reševati pridelek. Za ilustracije je poskrbela mag. Karmen Bajec, akademska slikarka, ki je tudi domačinka, v kamišibaj obliki pa jo je predstavil lokalni ustvarjalec, recitator in igralec Miha Razdrih.

Kamišibaj je sicer japonska, bolj intimna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Miha je z ustvarjalcem Janom Štefančičem pripravil predstavo, vendar pa izvedba zaradi omejitev ni bila mogoča. Vseeno sta posnela avdio zapis zgodbe z ilustracijami iz knjige in s posnetki poskrbela za pravo doživetje. Projekt kamišibaj predstave in filmčka je podprl Javni zavod Snežnik, Miha pa se že veseli, da bo lahko zgodbo predstavil tudi pred najmlajšimi in drugimi gledalci. Več v prispevku.

Društvo Dolomitne lutke je vodilni partner projekta Pokrivala na Notranjskem. V okviru projekta ne želi le raziskati nekoč tradicionalno klobučarstvo in izdelavo polhovk. 

Glavni cilj projekta je namreč zbrati dovolj znanja za izdelavo pokrival iz polhovih kožic in klobučevine ter znanje prenesti naprej. Društvo bo tako pripravilo delavnice in spletni priročnik. Pri polhovkah  jim gre kar dobro od rok, prvo so že naredili, večji zalogaj bo izdelovanje klobuka, saj je ohranjenega znanja zelo malo, je povedala Polona Klavžar in dodala, da bodo izvajalci projekta informacij o izdelavi pokrival, ki so ju izbrali, zelo veseli. Poslušaj. 

Foto: Društvo Dolomitne lutke 

Meteorološka spletna stran meteolab.si že 13. leto nudi natančen vpogled v podatke o vremenskem dogajanju v Ilirski Bistrici. Zasnoval jo je Bistričan Saša Zidar, ki se z meteorologijo ljubiteljsko ukvarja že od svojega 12. leta. Kar nekaj let raziskovanja, učenja ter nabiranja izkušenj in opreme je bilo potrebnih, da je konec leta 2008 prišel do svoje čisto prave profesionalne meteorološke postaje. Ker ima licenco za sprejem slik iz meteoroloških satelitov, je pred kratkim na strani ponudil še satelitske posnetke. 

Med vremenske posebnosti na Bistriškem pa nedvomno sodijo tudi poplave. Zidar je zato v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame leta 2013 zasnoval projekt padavinskega monitoringa na območju Snežniškega hribovja, s katerim pomaga pri napovedovanju poplav in preprečevanju škode. Saša Zidar je s svojo vnemo, znanjem in meteorološkimi ter hidrološkimi podatki temelj vsake intervencije ter nepogrešljiv član štaba civilne zaščite v Ilirski Bistrici. Ob nedavnem dnevu civilne zaščite je zato prejel tudi srebrni znak Civilne zaščite RS.  Odkar zbira vremenske podatke je prišel tudi do nekaterih zanimivih ugotovitev glede vremena na Bistriškem. Kakšnih? Poslušaj.