Park vojaške zgodovine je pridobil še en pomemben eksponat povezan z nacionalno vojaško zgodovino. Gre za krak elise helikopterja Mi-8, ki je bil 3. julija 1991 poškodovan pri pristanku pri vasi Hrastje – Mota pri Radencih. Posadka Jugoslovanskega vojnega letalstva je zapustila helikopter, pripadniki slovenske teritorialne obrambe in člani aerokluba Murska Sobota pa so ga po cesti prepeljali na letališče v Murski Soboti, kjer so ga skrili v bližnji gozdiček, sporočajo iz Parka vojaške zgodovine.

Helikopter so onesposobili tako, da so mu sneli eliso in še nekaj vitalnih delov ter ga barvito porisali z oznakami TO. Na helikopterju so zapisali tudi novo ime, ki so mu ga nadeli – »Vrček«. Jugoslovanska vojska kljub intenzivnemu iskanju helikopterja ni odkrila, zato je ob letališču ostal do konca sovražnosti, potem pa ga je slovenska stran v skladu z določili brionskega sporazuma vrnila.

Aeroklubu Murska Sobota je uspelo enega od krakov elise ohraniti kot dragocen spomin na dogajanje med vojno. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije pa so se ga odločili predati Parku vojaške zgodovine v trajno hrambo. PVZ je hvaležen tako aeroklubu kot  družbi Slovenski državni gozdovi, ki je poskrbela za prevoz deset metrov dolgega kraka od Prekmurja do Pivke.

Vir: PVZ 

Število obiskovalcev Rakovega Škocjana, Slivnice in sploh Cerkniškega jezera se je v zadnjih tednih zelo povečalo. Obiskovalci Cerkniškega jezera so zadnji februarski konec tedna ob popolnoma zasedenem parkirišču avte pustili na bližnjem travniku, zato je posredovala tudi policija. Kar nekaj parkiranega prostora so tisti konec tedna avtomobilom zasedli tudi avtodomi, čeprav je v občini trenutno zadnje na voljo 25 parkirnih mest pri treh ponudnikih, kasneje jih bo še več. Objavljeni so na spletnih straneh parka in na straneh, ki so namenjene ljubiteljem tovrstnih potovanj.

Če na Dolenjem Jezeru ni prostora, lahko obiskovalci avte pustijo na treh brezplačnih parkiriščih v Cerknici, razlaga predstavnica Notranjskega regijskega parka za stike z javnostjo Eva Kobe, ki tudi prosi obiskovalce, naj po makadamski cesti oz. nasipu na Cerkniškem jezeru hodijo ali kolesarijo izključno po desni strani, v gosjem redu. Vedeti morajo, da je to tudi pot, ki jo uporabljajo vaščani Otoka. Ti in lastniki zemljišč jo lahko uporabljajo skozi. Spomnimo, od 15. marca do 15. novembra velja prepoved vožnje po nasipu ob nedeljah med 8.  in 21. uro.

Na območju parka se je, zlasti ob cestah, gozdnih poteh in stezah, povečala tudi količina odpadkov. Pak je deležen kritik, saj košev za smeti, z izjemo vstopnih točk in parkirišč, ni. Velika in precej opazna težava na Cerkniškem jezeru je tudi ta, da ni stranišč. Ta bodo, smeti pa morajo obiskovalci zavarovanega območja narave odnesti s seboj, so prepričani v parku.  Podrobneje v prispevku. Poslušaj .

V današnji oddaji Vaših izbranih pet smo gostili antropologinjo in direktorico inštituta 8. marec, Niko Kovač.

Nika nas je pred nekaj leti že navdušila z delom Pogumne punce, v kateri je opisala življenja 30 Slovenk in tujk, ki so s svojimi dejanji spreminjale svet. Poslušanje glasbe ni prva izbira, ki jo počne ko ima čas zase, raje se posveča branju. Ima raznovrsten glasbeni okus, ki temelji na zvrsti glasbe iz najstniških let. Več poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv

Konec lanskega leta je izšla slikanica Povodenj domačega pisatelja iz Podcerkve, Matevža Haceta. Javni zavod Snežnik je s pomočjo drugih organizacij izdal slikanico, da bi v mladih vzbudil zanimanje za stare čase in kmečka opravila. Tako se ohranja tudi delček zgodovine in literarne dediščine Loške doline. Zgodba povzema vremensko ujmo, ki povzroči poplave v Loški dolini, zaradi česar so morali domačini reševati pridelek. Za ilustracije je poskrbela mag. Karmen Bajec, akademska slikarka, ki je tudi domačinka, v kamišibaj obliki pa jo je predstavil lokalni ustvarjalec, recitator in igralec Miha Razdrih.

Kamišibaj je sicer japonska, bolj intimna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Miha je z ustvarjalcem Janom Štefančičem pripravil predstavo, vendar pa izvedba zaradi omejitev ni bila mogoča. Vseeno sta posnela avdio zapis zgodbe z ilustracijami iz knjige in s posnetki poskrbela za pravo doživetje. Projekt kamišibaj predstave in filmčka je podprl Javni zavod Snežnik, Miha pa se že veseli, da bo lahko zgodbo predstavil tudi pred najmlajšimi in drugimi gledalci. Več v prispevku.

Društvo Dolomitne lutke je vodilni partner projekta Pokrivala na Notranjskem. V okviru projekta ne želi le raziskati nekoč tradicionalno klobučarstvo in izdelavo polhovk. 

Glavni cilj projekta je namreč zbrati dovolj znanja za izdelavo pokrival iz polhovih kožic in klobučevine ter znanje prenesti naprej. Društvo bo tako pripravilo delavnice in spletni priročnik. Pri polhovkah  jim gre kar dobro od rok, prvo so že naredili, večji zalogaj bo izdelovanje klobuka, saj je ohranjenega znanja zelo malo, je povedala Polona Klavžar in dodala, da bodo izvajalci projekta informacij o izdelavi pokrival, ki so ju izbrali, zelo veseli. Poslušaj. 

Foto: Društvo Dolomitne lutke