V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je do konca septembra na ogled razstava Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo. Postavljena je ob 150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra (1871–1959) in poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, so zapisali v muzeju.

Jager je bil vsestranska osebnost: bil je arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, grafični oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, organizator, povezovalec, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik, jezikoslovec, antropolog, preučevalec ljudske umetnosti, strastni zbiratelj in arhivar, konzultant, strokovnjak za saditev dreves in tudi čebelar …   Slogovno seže njegov arhitekturni opus od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do modernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja.

Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki tehnični šoli na Dunaju omogočili slovenski meceni, kot sta bila Franc  Kotnik z Verda  in Ivan Valenčič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Prejeto dobronamernost je vračal ter po svojih močeh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv. vojno strokovno literaturo pošiljal v Plečnikov seminar, po njej pa v Ravnikarjev.

Ivan  Jager, imenovan tudi graditelj Minneapolisa, se je rodil v železniški čuvajnici  v bližini  Bistre pri Vrhniki.  Družina se je kasneje preselila v Ivanje selo in bodoči arhitekt je ljudsko šolo obiskoval na Uncu.  Njegova  zapuščina na Slovenskem je tudi stavba nekdanje mlekarne v Trnovem, ki danes propada, po njegovih načrtih je nastal vodnjak prvega spomenika Miroslavu Vilharju v Postojni . Tega so uničili fašisti. Omenimo še Ivanovega brata Franca Jagra, ki je  bil duhovnik in priznan čebelarski strokovnjak v ZDA.

Delo Ivana Jagra je tudi mlekarna v Trnovem. 

Prevajalka in predavateljica Silvana Orel Kos iz Begunj pri Cerknici ima izreden posluh za jezike. Dela na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je prva prevajalka, ki je iz danščine v slovenščino prevedla pravljice največjega pravljičarja 19. stoletja, Hansa Christiana Andersena, ki je nekoč obiskal tudi Slovenijo in Postojnsko jamo.

Po izobrazbi je anglistka in germanistka, rada prevaja poezijo, močno pa sta ji pri srcu Cerkniško jezero in brazilska glasba. Prevaja tudi besedila argentinskega tanga. Redno podnaslavlja skandinavske filme in v jeziku posluša predvsem melodiko. Prevaja iz danščine, švedščine in norveščine. Jezik jemlje kot nekaj živega, nekaj, s čimer lahko komunicira. Prevedla je tudi zbirko kratkih zgodb danske pisateljice Janne Teller. Več v prispevku.

Slovenski hokejski reprezentant Jan Urbas iz Dolenje vasi pri Cerknici zadnja leta igra za klub Fischtown Pinguins iz  Bremerhavna. Letošnjo sezono je klub s severa Nemčije zaključil v četrtfinalu nemške lige. Jan pravi, da je s tem zadovoljen in napoveduje, da bo v klubu ostal še najmanj eno sezono. 

Med sezono z ženo in hčerkama živi v Nemčiji, kot je povedal v družini prijaznem kraju. Poletja običajno preživlja v Sloveniji, najraje se vrne v domačo Dolenjo vas. Vesel je, ker je doma vedno zelo lepo sprejet, nas pa veseli, ker vedno rad pride na klepet v naš studio. Več lahko slišite v prispevku.

Minulo nedeljo je v Celju potekalo državno gasilsko tekmovanje, katerega so se udeležile tudi gasilke iz Rovt. Med 35  ekipami v kategoriji članice A so si priborile odlično osmo mesto in znova dokazale, kako borbene in povezane so. Članica rovtarskih gasilk in pobudnica tekmovanja Monika Trček je povedala, da so se zadnjega tekmovanja udeležile leta 2019 na regijskem srečanju. Tam so se tudi uvrstile na državno tekmovanje. Kljub dolgemu premoru so se zopet zbrale, izvedle nekaj vaj in se odlično odrezale.

Prvo mesto v kategoriji članice A so si priborile gasilke iz Semiča, drugo gasilke iz Hajdoš, tretje iz Bodoncev in četrto iz Grmovelj. Vse štiri omenjene ekipe so se uvrstile na olimpijado, ki bo leta 2022 prav tako potekala v Celju. Poleg članic A, so na državnem tekmovanju tekmovale še članice B in veteranke, v enakih kategorijah pa so tekmovali tudi moški. Monika Trček pove, da se je  zaradi epidemije tekmovanje zamaknilo skoraj za leto dni, nekoliko drugače pa je potekal tudi sam dogodek. Kako? Poslušaj? 

V Gozdni hiši na Mašunu bo v soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, v okviru mednarodnega dneva risa med 10. in 17. uro  potekal dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prenovljeno stalno razstavo o velikih zvereh in njihovih gozdovih. Vabljeni so tudi na sprehod in ogled prenovljene učne poti, na kateri se lahko preizkusijo v ugankah, ki jih najdejo na poti med učnimi tablami. Razstava v gozdni hiši ter učna pot podajata veliko zanimivih informacij o dinarskih gozdovih in njihovih prebivalcih, vključno z velikimi zvermi.

Spomnimo, da so prenovljeno učno pot odprli ob letošnjem Tednu  gozdov in vzpostavili stalno razstavo o velikih zvereh na Mašunu na Snežniku. Razstava in gozdna učna pot pod geslom »Velike zveri soustvarjajo najboljše gozdove. Spoštujmo jih!« obiskovalce poučuje zlasti o vlogi in pomenu risa, medveda in volka v ekosistemih. Nastali sta v okviru projekta Carnivora Dinarica.

Pri pripravi razstave in obnovi gozdne učne poti so s strokovnimi vsebinami sodelovali tudi sodelavci projekta LIFE Lynx. Ob ogledu razstave in gozdne učne poti  lahko obiskovalci spoznajo vse o življenju risov, njihovi vlogi  v ekosistemih, izvedo zakaj so risi v Sloveniji in na Hrvaškem ogroženi, koliko jih je in kje živijo, kako poteka monitoring risov z uporabo avtomatskih kamer ter kako v okviru projekta LIFE Lynx poteka doseljevanje risov v Dinaride in Alpe, so sporočili sodelavci projekta. 

Foto: Carnivora dinarica