Novice

  • PO HACQUETOVIH “BABNOPOLJSKIH” POTEH

    Spomladi je v sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Založbe Maks Viktor ter ob podpori Občine Cerknica izšel prevod najpomembnejšega znanstvenega dela 18. stoletja o naših krajih Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta. Med kraji, ki jih je obiskal znameniti zdravnik, naravoslovec in popisovalec dežele, je tudi Babno Polje z okolico.

    Društvo Modro nebo se je  v sodelovanju z Zavodom Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja odločilo, da v nedeljo pohodnike pelje po njegovih poteh med Babnim Poljem in Babno Polico. Pohod je dobil ime »Po sledeh razbojnikov v Babnem Polju – Poduk o neustrašnosti Baltazarja Hacqueta«. Pohodniki bodo izvedeli veliko zanimivega,  ne le iz sveta botanike, slišali bodo tudi, kako so na meji dežele Kranjske popotnike in raziskovalce strašili zloglasni Turki. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • “ZBRALI SMO POGUM” V POZDRAV DOMOVINI IN POMOČ ŠOLAM

    V Parku vojaške zgodovine so v ponedeljek predstavili pedagoško-zgodovinski projekt z naslovom Zbrali smo pogum. Pripravili so ga Park vojaške zgodovine, Arhiv Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo oziroma Ana Čič, Alenka Starman, Vilma Brodnik  iz omenjenih ustanov.

    Kot so povedali, so 30-letnico samostojne države želeli obeležiti s skupno spletno razstavo. Ideja je hitro prerasla v obsežen pedagoški projekt, ki si je za cilj zastavil pripravo trajnih gradiv tako za šolarje in učitelje kot za širšo zainteresirano javnost. Kot pravijo avtorji projekta sta  prav osamosvajanja in vojna, ki je sledila, v šolah velikokrat zanemarjeni temi. Poslušaj. 

     

    Foto: Boštjan Kurent, PVZ 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Partnerji projekta - 2
  • DIVJE ORHIDEJE OBČUTLJIVE NA OKOLJSKE SPREMEMBE

    V Sloveniji uspeva kar 79 vrst in podvrst orhidej, zaradi čudovitih cvetov pa so predstavnice družine kukavičevk oz. divje rastočih orhidej tudi zavarovane. Priljubljene so med ljubiteljskimi botaniki in izletniki, številni vrtnarji pa jih tudi gojijo in razvijajo nove sorte. Najpogostejše divje orhideje so kukavice in močvirnice. Čeprav so značilne bolj za tropske kraje, so kukavičevke dobile ime po rodu kukavic v obdobju njihovega oglašanja.

    Škrlatnordeča kukavica pri nas raste predvsem v primorskih predelih in na Krasu, kar nekaj orhidej pa najdemo tudi na Cerkniškem polju in Blokah. So pokazatelj, da so kmetje od nekdaj znali gospodariti s temi travniki, ki ne smejo biti pokošeni prehitro. Pomembno vlogo pri ohranjanju teh vrst pa imajo tudi domačini, saj pripomorejo pri njihovem varovanju. Več v prispevku.

     

     

    Avtor:Vesna Kovač
    • majske prstaste kukavice
    • trizoba kukavica
    • dolgolistna naglavka
    • rjava gnezdovnica
    • kukavicevka
    • Metka Staric 1
  • BORIS KOČEVAR OBUJA LJUBEZEN DO LESA

    Lesene kuhinjske pripomočke so izdelovali že v paleolitiku, ko so uporabljali različne vrste dostopnega lesa. Čeprav v izdelavi suhe robe dandanes prednjačijo Dolenjci oz. Ribničani, tudi Notranjci niso od muh, saj so lesene predmete izdelovali tudi na Blokah, v Loški dolini in v Cerknici. Mednje spada tudi Boris Kočevar, ki izvira iz Kozarišč, že vrsto let pa živi v Begunjah pri Cerknici.

    Rad izdeluje lesene žlice in druge lesene izdelke, saj je že kot otrok pomagal v dedkovi stari delavnici, potem pa je to dejavnost za dlje časa opustil. Vendar se ji v zadnjih letih zopet posveča. Pri delu uporablja les divje češnje, črnega trna in tudi slive. Preizkusil se bo tudi v tesarstvu, sodeloval pa je že z društvom Dolomitne lutke. Boris je sicer lastnik zelo posebne steklenice iz grajske žganjarne, kjer so imeli tudi t.i. glažute oz. preproste obrate za izdelavo stekla. Več v prispevku.

    Avtor:Vesna Kovač
    • flaška Boris Kočear
    • lesena zajemalka Boris Kočevar
    • Boris Kočevar leseni izdelki
    • Boris Kočevar leseni izdelki 1
    • lesene žlice Boris Kočevar
  • OD ERASMUSA DO MREŽENJA

    Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva je s prvo polovico letošnjega leta izredno zadovoljen. Kot je povedala vodja Jana Nadoh Bergoč, združuje vse več podjetnikov, mreže širi izven meja, uspešno je izpeljal  dva podjetniška programa, tretjega, novega, pa načrtuje v jeseni. Med večjimi dogodki zadnjega leta je vzpostavitev mrežnega inkubatorja na ravni celotne Primorsko-notranjske regije, kar kaže, da ima inkubator podporo v skupnosti.

    Danes in naslednji torek pa napoveduje še zadnja dva dogodka, s katerima bo zaključil prvo polletje. Današnje srečanje, ki bo ob 15. uri, bo potekalo preko Zooma. Govorili bodo tudi o programu Erasmus za podjetnike. Dogodek prihaja ravno v pravem času, ko se meje spet odpirajo. Naslednji torek ob 16. uri pa bo po dolgem času v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva dogodek v živo. Posvečen bo mreženju. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin