S ponedeljkom so lahko gostinci tudi v primorsko-notranjski regiji, poleg tistih v posavski in jugovzhodni, odprli terase in vrtove lokalov. V obalno-kraški regiji pa bodo lahko vrata pod določenimi pogoji odprle vse trgovine, kot to velja v preostalem delu države.
Previdnost ni odveč, opozarja poveljnikRegijskega štaba CZ Sandi Curk in vabi na nova množična testiranja.
Foto: Regijski štab CZ
Današnje odprtje teras gostinskih lokalov v Primorsko-notranjski regiji, kljub še vedno resni situaciji, pred začetkom letošnje turistične sezone vliva nekaj optimizma. Nanjo se pripravljajo tudi pri Postojnski jami, saj, kot pravi predsednik uprave družbe Marjan Batagelj, »bo ta prišla, kakršnakoli že bo«. Kot poudarja, se je konzervativni način razmišljanja v krizi pokazal kot zelo vzdržen in varen model poslovanja, zato je podjetje v dobri kondiciji in finančno stabilno. »To je prva velika kriza, ki družbe, ki upravlja Postojnsko jamo, ni pahnila v stečaj ali likvidacijo. Do sedaj je bilo to pravilo«, je spomnil Batagelj.
Kot je znano, je jeseni pri jami delo izgubilo 55 zaposlenih, nadaljnje odpuščanje pa je predsednik uprave jame pogojeval s trajanjem Covid krize in z njo povezanimi ukrepi. In čeprav epidemija še vedno traja, Batagelj odgovarja, da odpuščanja nimajo v planu, prav nasprotno, v pričakovanju začetka sezone so že začeli zaposlovati. Sicer pa pravi, da je vsaka napoved o odprtju njihove dejavnosti samo ugibanje.
»Letošnja sezona, če se temu sploh lahko tako reče, bo podobna lanski in tudi za to si bomo želeli, da jo čim prej pozabimo. In potem je že pred vrati nova mrtva zimska sezona.« napoveduje prvi mož Postojnske jame. Turizem, kolikor ga je sploh še ostalo, bo po njegovem težko preživel.
Glede bonov še vedno meni, da bi bila razširitev možnosti koriščenja smiselna in nujna in ne razume, zakaj se odločevalci ne zmenijo za predloge turističnih delavcev. Cepilni listi pa so po njegovem mnenju zaradi parcialnih interesov posameznih držav bolj kot ne »misija nemogoče«.
Sicer pa bodo pri jami do konca maja zaključili obnovo promenade in ostala gradbena dela, ki jih iz koncesijskih dajatev v višini 4 milijonov evrov financira država. Po Batageljevih besedah investicija poteka po načrtih in je že skoraj v zaključni fazi. Največja pridobitev bo »belvedere« oziroma razgledna ploščad nad reko Pivko, prenovili bodo tudi parkirišča pred Hotelom Jama. Naložbo bo iz koncesijskih dajatev v višini 4 milijonov evrov financirala država.
Marjetka in Raay s tretjim singlom polnim optimizma pravita, da jima Dobr’ gre.
Energična pesem Dobr’ gre nas v težkih časih dviguje v zrak. Pogovarjali smo se z nežnejšo polovico dueta Maraaya, Marjetko Vovk, ki pravi, da je v težkih časih treba najti vsaj kakšno malenkost, ki ti dvigne razpoloženje in polepša dan. Novi skladbi sta dodala tudi zvoke saksofona, ki pa ga nista uporabila zadnjič. Prisluhni!
Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030. Po tem predlogu bi občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica iz primorsko-notranjske statistične regije prišle v pokrajino z imenom Primorsko-notranjska, občine Bloke, Cerknica in Loška dolina pa v Osrednjeslovensko. Član strokovne skupine za oblikovanje pokrajin s področja geografije dr. Janez Nared z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Geografskega inštituta Antona Melika razlaga, da je oblikovanje pokrajin zahteven proces, zato so vanj vključeni različni deležniki: strokovnjaki, prebivalci, končno odločitev pa potegnejo politiki.
Prebivalci primorsko-notranjske statistične regije o identiteti niso enotni. Notranjci so na Blokah, v Cerknici in Loški dolin; Postojnčani, Pivčani in Bistričani pa se v večini opredeljujejo za Primorce. Po aktualnem predlogu bi prebivalci zadnjih omenjenih občin padli v regijo z imenom Primorsko-notranjska, prebivalci ožjenotranjskih občin pa v Osrednjeslovensko pokrajino. Svet statistične regije pa predlaga, naj se celotna Primorsko-notranjska razvojna regija (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), skupaj z Obalno-kraško razvojno regijo, združi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Pri tem ožja Notranjska ne dobi ničesar – predlog sveta regije je, da bi bil sedež pokrajine v Postojni, sedež pokrajinskega sveta v Kopru in sedež sveta županov v Sežani.
Dr. Janez Nared, član strokovne skupine za oblikovanje pokrajin s področja geografije, pravi, da je strah pred Osrednjeslovensko regijo prevelik. Bloke, Cerknica in Loška dolina nimajo ne zgodovinskih ne funkcijskih povezav s Koprom: “Bojim se, da bodo ta območja v takšni regiji postala obrobna in zapostavljena.” Osrednjeslovenskim občinam pa se na več področjih pozna vpliv močnega središča, od katerega bi lahko notranjske veliko pridobile. Mnoge moti samo to, da se v imenu Osrednjslovenska regija izgublja ime Notranjska. V Sloveniji je območij, kot je Notranjska, veliko, to so denimo Bela krajina, Posočje, Prlekija. Pri njih govorijo o drugem regionalnem pragu. Območja so za samostojne pokrajine premajhna, ker bi jih bilo preveč, a Nared poudarja, da to ni ovira. “Če smo Slovenci, to ne pomeni, da ne moremo biti istočasno Notranjci ali Meniševci,” nazorno pravi. In občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica? Te so v drugačnem položaju. Upravno v večini sodijo pod Koper, funkcijsko pa so bolj navezane na Ljubljano. Poslušaj podrobno razlago.
Cerkev Svetega Urha na Blokah ima nadvse zanimivo zgodovino. Na griču, kjer trenutno stoji cerkev, je nekoč stal grad Tabor, ki je v času turških vpadov nudil zavetje kmetom, zdaj pa grič ponuja lep razgled na Notranjsko. V neposredni bližini Cerkve Svetega Urha na Blokah naj bi bilo tudi domovanje Martina Krpana, lokalnega tihotapca, ki je bil nadvse spreten pri preprodaji soli.
O izjemni starosti cerkve pričata tudi dva zvonova iz 14. stoletja, ki spadata med najstarejše na Slovenskem. Cerkev je posvečena Svetemu Urhu in je ena večjih cerkva na Blokah, spada pa pod župnijo Sveta Trojica. Več o zgodovini te posebne cerkve, zvonovih in oltarjih, nam je povedal župnik Župnije Bloke, Simon Virant.
Fotografiji: GeaGo
