Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu z Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora in tremi kmetijami v dveletnem projektu Fitokmetije razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Dve kmetiji prihajata iz Občine Cerknica, to sta kmetiji Markovi iz Martinjaka in Mahne iz Cerknice.

Mahnetovi obiskovalce že sprejemajo in jih poučujejo zlasti o divji hrani, pa tudi o kulinarični dediščini in zeliščih, pravi Lili Mahne. Markova kmetija v Martinjaku pa je vpeta med suhe travnike s slivniškega vznožja in mokrotne travnike Cerkniškega polja. Marko Cvetko razlaga, da so programe na kmetiji so zato usmerili v botanične sprehode. V sklopu projektnih aktivnosti sta kmetiji že sodelovali z domačo osnovno šolo, računata, da se bo sodelovanje razširilo še na večje območje, saj projekt Fitokmetije razvija izobraževanja in podpira prenos znanj pilotnih kmetij v nov študijski  program Fitoterapije, kar denarno podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poslušaj podrobnosti. 

Dr. Maksimiljan Modic je upokojeni zdravnik, ki je na Bistriškem pustil velik pečat, saj je tam služboval kar 47 let. Strokoven, pa vendar skromen, preprost in srčen človek, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Njegovemu dolgoletnemu predanemu delu v ZD Ilirska Bistrica se je Občina Ilirska Bistrica ob občinskem prazniku poklonila s spominsko plaketo.

Dr. Maksimiljan Modic je bil rojen v Slavinjah na Postojnskem. Zaupal nam je, da so ga v mladosti veselili tuji jeziki. Kot dijak postojnske gimnazije je med počitnicami delal kot vodnik v Postojnski jami. Nekaj časa je celo razmišljal o študiju tujih jezikov, vendar je naposled zmagala očetova želja, da postane zdravnik. Po končanem študiju je kot mladi zdravnik eno leto služil vojaški rok v Beogradu in Petrinji na Hrvaškem, kjer je skrbel za vojake ter oficirje in njihove družinske člane. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposlil v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Na ilirskobistriško občino je bil vezan še iz časa študija medicine, saj je bil njen štipendist. Tudi zato, kot pravi, se je čutil dolžnega ostati na Bistriškem. Med letoma 1979 in 1985 je prevzel tudi vodenje bistriškega zdravstvenega doma, kjer se je že tedaj, podobno kot danes, soočal s pomanjkanjem zdravniškega kadra. Ves čas pa je ostal trdno povezan s svojimi pacienti, s katerimi je spletel tudi mnoge prijateljske vezi in pristne medčloveške odnose. Poslušaj pogovor. 

Foto: Mateja Maraž 

Športni park v Pivki med počitnicami ne sameva, ravno obratno, najbolj pa je priljubljeno in zasedeno igrišče za odbojko na mivki. Zaživelo je že 25. junija. Kot pravi strokovni sodelavec na področju športa in mladine na Občini Pivka Tibor Pranjič, je pivška plaža odprta. Rekreaciji in druženju se bo kmalu pridružila tudi zabava. 

Pranjič ugotavlja, da je odbojka na mivki poleti na Pivškem najbolj priljubljen šport. Zaradi velikega zanimanja in potrebne priprave igrišča je treba igrišče prej rezervirati. Telefonska številka za rezervacijo je objavljena na spletni strani in Fb profilu Občine Pivka. Rezervacija z uporabo žoge  je brezplačna. Poslušaj. 

 V Parku vojaške zgodovine so v ponedeljek odprli dopolnitev razstave  Do pekla in nazaj – zgodba padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na območju Slovenije. Razstava, ki je bila odprta leta 2017, prikazuje izjemno pestro dogajanju na slovenskem nebu v drugi polovici druge svetovne vojne, ko je na območje današnje Slovenije padlo več kot 250 letal, med njimi 142 ameriških.

Gre za prvo stalno muzejsko predstavitev o usodi teh letal in njihovih posadk, pa tudi o tem, kako so domačini in partizani reševali preživele letalce. Zaradi novih spoznanj in novoodkritih primerov so razstavo v štirih letih večkrat dopolnili, so zapisali v Parku. Zadnja dopolnitev je rezultat sistematičnega raziskovanja zunanjega sodelavca Parka vojaške zgodovine Aleša Bediča, ki ga je močno prevzela tragična letalska nesreča podporočnika Warrena Rowlanda Bosticka. Ta je na svojem tretjem bojnem letu z letalom Republic P-47D Thunderbolt 2. aprila 1945, dober mesec pred koncem vojne, strmoglavil v bližini Babjega zoba na obronkih Jelovice. Uvodni del razstave so tako dopolnili s fotografijami, dokumenti in ostanki letala 22-letnega podporočnika Bosticka ter jasnim sporočilom, da padci letal niso zgolj statistika – gre za usodo fantov in mož, ki so se daleč od doma in svojih domačih borili za zmago svobode in demokracije.

Slovesnosti v Parku vojaške zgodovine so se  udeležili minister za obrambo Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš ter visoka ameriška delegacija na čelu z odpravnico poslov na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji  Susan Falatko ter poveljnico Nacionalne garde Kolorada brigadirko Lauro Clellan.

Foto: Ana Čič, PVZ 

Minulo nedeljo so v Hotedršici že tradicionalno praznovali kresno nedeljo, enega najbolj prepoznavnih kulturno-etnoloških dogodkov tega kraja. Praznični dan se je začel s sveto mašo v župnijski cerkvi Janeza Krstnika, nadaljeval pa na vaškem trgu, kjer so člani Kulturno-turističnega društva Hotedršica pripravili zanimiv kulturni program.

Obiskovalci so lahko prisluhnili tamburašu Luki Ovscu, citrarki Urši Rožanc, si ogledali kresni običaj nastiljanja praproti pred pragom, na osrednjem delu prireditve pa so podelili priznanja najbolj vztrajnim pohodnikom, ki so se največkrat povzpeli na Travni vrh. Obiskovalcem pa so predstavili tudi svojo ustvarjalnost.  S tovrstnimi dogodki in idejami Hotenjci združujejo tradicijo s sodobnim pristopi, predvsem pa skrbijo za dogajanje v kraju in medsebojno povezovanje. Poslušaj.