Dolgoletno tradicijo zeliščarstva bodo na SGLŠ Postojna v sodelovanju s tremi  lokalnimi ponudniki s Pivškega in Ilirskobistriškega do konca naslednjega leta nadgradili in razvili nov, skupni turistični program. Zelišča predstavljajo prednost pri razvoju hortikulturne terapije in turizma, poudarjajo avtorji projekta, velik potencial pa ima zlasti ekološka pridelava zelišča na manjših površinah. 

Novo partnerstvo lokalnih ponudnikov bo z razvojem novih izdelkov in storitev na osnovi zeliščarske dediščine tudi primer dobre prakse za nove poslovne priložnosti razvoja eko podjetništva na podeželju. Celotna vrednost operacije je 66.500 evrov, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželje jo bo sofinanciral v višini skoraj 50 tisočakov. Prisluhni. 

50 tisoč evrov, ki jih je Občina Logatec namenila za participativni proračun 2021, bodo porabili za kar deset različnih predlogov občanov in občank. Za posamezen projekt je predvidenih pet tisočakov, dela bodo, po besedah župana Berta Menarda, stekla poleti.

Med deseterico izvedljivih predlogov so uvrstili: vodene izlete po Logatcu, ureditev ceste in parkirišča pred gasilskim domom Vrh Sv. Treh Kraljev in ureditev poti ob Lokvi. Kupili bodo opremo za izmenjevalnico, povabili ulično gledališče, postavili servisno stojalo za kolesa, otroško žičnico, urbano opremo ob koloparku, ekološki otok na Kalcah, obcestne odbojne ograje in pitnik ter reflektorje pred Narodnim domom. Občani so imeli še več želja, a predlogi v glavnem niso izvedljivi zaradi neurejene dokumentacije in lastništva, predvsem pa zato, ker presegajo znesek, ki ga je občina namenila za posamezen projekt. Poslušaj. 

Projektni partnerji so v okviru projekta Nature & Wildlife oblikovali turistični produkt, s katerim želijo na območju Dinarskega krasa na slovenski in hrvaški strani meje, na katerem so ohranjene vse tri velike zveri, medved, volk in ris, uveljaviti  naravi prijazen turizem. Doživljajski turizem pa zaenkrat zaradi zdravstvene situacije še ne more zaživeti, pravi Mateja Simčič z RRA Zeleni kras.

Dodaja da so epidemiološke razmere v zadnjem letu tudi krojile izvajanje projekta. Slednji se  ni usmeril le na infrastrukturo, pač pa tudi na turistične delavce. Turistične vodnike so vključili v večurni program usposabljanja, zelo so se posvetili interpretaciji dediščine. Izobrazili so 14 ljudi, 8 na slovenski strani. Poslušaj. 

Foto: RRA Zeleni kras 

Društvo Dolomitne lutke v teh mesecih izvaja zanimivo raziskavo, povezano s pokrivali na Notranjskem. S projektom so začeli lani oktobra, prvi del bo predvidoma trajal do maja, s praktičnim delom in delavnicami pa naj bi začeli junija. Klobučarstvo je bilo pred 19. stoletjem na Notranjskem precej razvito, o njem pa je pisal tudi Janez Kebe.

Projekt poteka v okviru LAS Notranjska, vključenih je tudi več projektnih partnerjev, aktivnosti operacije pa med drugim sofinancira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Društvo Dolomitne lutke bralce in poznavalce vabi, naj se oglasijo, če vedo kaj o zgodovini klobučarstva v Ložu in o postopku izdelave klobukov iz klobučevine. Več o projektu nam je povedal predsednik in ustanovitelj Društva Dolomitne lutke, Matej Kržič. Poslušaj.

Današnje jutro je bilo ponekod najhladnejše v tej “zimi”, marsikje pa najhladnejše aprilsko jutro zadnjih 70, verjetno pa več kot 100 let, so sporočili z Arsa. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, minus 20,6 stopinje, kar je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji s te lokacije je minus 18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970, slovenskega pa so 9. aprila leta 1956 izmerili na Pokljuki, minus 20,4 stopinje Celzija. 

Sicer pa je bilo najhladneje še v Babnem Polju, kjer so davi namerili minus 19,8 stopinje Celzija, prejšnji rekord, s 4. aprila 1970, je bil  minus 19 stopinj.  V Zadlogu na Idrijskem so  namerili minus 19,5 stopinje. Avtomatska meteorološka postaja v Logatcu je kazala minus 11, na Cerkniškem jezeru in v Postojni pa minus 10 stopinj Celzija.  

Po doslej zbranih in preverjenih podatkih je bilo v Postojni, Novi vasi na Blokah in Babnem Polju današnje jutro tudi najhladnejše v zimski sezoni 2020/21. “Doslej se nikoli ni zgodilo, da bi bila najnižja temperatura zimske sezone izmerjena aprila, celo marca je to zelo redko,” so ob tem navedli na Arsu.

Zaradi nizkih temperatur v tem času je pozebi izpostavljeno predvsem sadno drevje po vsej državi. Škoda bo sicer znana nekoliko kasneje in je odvisna od več dejavnikov, med drugim vrste sadnega drevja, vitalnosti dreves in lege sadovnjakov. Po napovedih meteorologov bo mrzlo tudi v četrtek zjutraj, ko je prav tako v večjem delu Slovenije še velika nevarnost jutranje pozebe.

Vir: ARSO