Sredi maja leta 2014 je Občinski svet v Pivki sprejel odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Ideji so bili takrat naklonjeni tudi občani, saj so se zavedali, da je z odlokom zavarovano območje kraških pojavov, ki oblikujejo tudi kulturno krajino in življenje ob njej, varnejše pred škodljivimi ravnanji. 10-letnico krajinski park obeležuje ravno po zaključku projekta Pivka.Kras.Presiha.

Slednji je še izboljšal stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na območju parka ter razširil in posodobil Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki je središče znanja o in hkrati odlično izhodišče za obisk zavarovanega območja. Prav tam bodo jutri ob 17. uri z razstavo o prelomnicah v desetletju parka in z vodenjem obeležili prvi okrogli jubilej, v nedeljo pa po jezerih pripravili še pohod. Več v posnetku. 

Foto: arhiv krajinskega parka 

Zaposleni na upravnih enotah bodo danes stavkali deveto sredo zapored.  Stavki, ki je doslej potekala ob sredah, so se pridružile skoraj vse upravne enote. Na večini nameravajo od danes dalje stavkati do izpolnitve zahtev. Tako so se odločili na upravnih enotah v Postojni in Logatcu. V Cerknici še naprej stavkajo samo ob sredah. Sindikat na Upravni enoti Ilirska Bistrica pa je sprejel sklep o enotedenski stavki od današnje do naslednje srede. Povedali so nam, da kljub temu niso vzpostavili stavkovne straže in stranke bodo do storitev lahko dostopale.

V sindikatu državnih organov opozarjajo, da se ministrstvo za javno upravo še vedno ni primerno lotilo resnega in učinkovitega reševanja preobremenjenosti upravnih enot, kadrovskega primanjkljaja in slabega materialnega položaja javnih uslužbencev na upravnih enotah. Kritični so tudi do seznama nujnih del in nalog, ki jih morajo zaposleni na upravnih enotah opravljati tudi med stavko. Razširjeni nabor je načelnikom poslalo ministrstvo za javno upravo. Ta med drugim obsega tudi izdajo novih osebnih dokumentov, vpise v register, izdajo gradbenih dovoljenj v postopkih, ki so že v teku in v katerih je predložitev gradbenega dovoljenja do določenega roka pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz državnih in evropskih skladov; izdajo uporabnih dovoljenj in tudi izvedbo volilnih opravil. 

Foto: gov.si 

Košarkarsko društvo Postojna je v dvorani Šolskega centra  Postojna gostilo zaključni košarkarski turnir državnega prvenstva najboljših osmih ekip v državi za fante do 18 let. Domačini so osvojili tretje mesto.

Kot so sporočili iz društva, so fantje v nedeljo zadnjo tekmo na turnirju odigrali proti ekipi Krke. Že od začetka so prevladovali na igrišču, celo tekmo kazali pravo  zmagovalno  igro in na koncu zasluženo zmagali s skoraj 30 točkami razlike, kar je pomenilo 3. mesto na turnirju in s tem tudi ponovitev lanskoletnega uspeha ekipe U16

Za prvo mesto sta se pomerili ekipi  Slovana in Cedevite Olimpije, ki je  je postala tudi zmagovalka turnirja. Na njem so podelili tudi nagrade najboljšim posameznikom.  Najboljši skakalec turnirja je bil Samed Grošić, tudi za najboljšega  podajalca  so razglasili člana postojnske ekipe, to je postal  Jaša Poženel  Vilhar. Lovoriko za najboljšega strelca je osvojil igralec Slovana Leon Ivičič. MVP je postal Derin Can Ustun iz Cedevite Olimpije,  ki je bil tudi član prve peterke turnirja. Poleg njega so bili v prvo peterko uvrščeni  še njegov soigralec Martin Tonejc, Leon Ivičič  iz Slovana,  Jazon Krošelj, ki igra za Krko, in domačin Leon Jereb.

Foto: Valter Leban 

V začetku meseca sta na Taboru v Cerknici stekli 200 tisoč evrov vredni energetska in statična obnova Knjižnice Jožeta Udoviča. Občina računa, da bo po končanih delih toplotnih izgub manj kar za 35 odstotkov in v prostorih poleti prijetno hladno.

Knjižnica se je na Tabor preselila leta 2001. Pred selitvijo je občina stavbo v centru Cerknice sicer popolnoma obnovila, a zunanjih sten ni obdala z izolacijo. Več problematičnih elementov je pokazala tudi energetska izkaznica objekta iz leta 2014.  Več v prispevku. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Tako družbe kot samostojni podjetniki posamezniki  iz primorsko-notranjske regije so lani poslovali uspešno. Družbe so leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 88 milijonov 583 tisoč evrov,  neto podjetnikov dohodek  pa je bil  12 milijonov  873 tisoč evrov, je povedala vodja izpostave Ajpesa v Postojni Larisa Benassi.

Neto čisti dobiček družb je bil dva odstotka manjši kot leta 2022. S tem se je regija na državni ravni uvrstila na predzadnje mesto, tja jo postavlja tudi neto dodana vrednost. V regiji je bilo lani novoustanovljenih 47 družb in izbrisanih 42, podatke iz letnih poročil za leto 2023 je Ajpesovi izpostavi predložilo 1.171 družb.   

923 ali 79 odstotkov družb spadalo med mikro, 210 ali 18 odstotkov med majhne, 28 ali 2 odstotka med srednje in 10 ali 1 odstotek med velike družbe.  Kar 42 odstotkov vsega neto čistega dobička regije si ustvarile srednje družbe. Omeniti velja tudi majhne družbe, ki so ustvarile 25 % vsega dobička in prav toliko neto dodane vrednosti kot srednje družbe ali 31 odstotkov, ter so zaposlovale več kot tretjino vseh delavcev.  Teh je bilo lani 9.042.

Prednjačijo predelovalne dejavnosti

Skoraj 72 odstotkov ali 840 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov čistega dobička, največ na področju predelovalnih dejavnosti,  še posebej pri proizvodnji izdelkov iz gume in plastike, obdelavi in predelavi lesa, izdelkov iz lesa ter proizvodnji  kovinskih izdelkov.

Na drugi strani pa je 307 ali 26 % družb zabeležilo 12 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 3 krat.  55 odstotkov čiste izgube v letu 2023 je bilo na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 7 milijonov evrov. Sledijo družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s skupaj 2 milijoni evrov oziroma 17 odstotnim deležem

Največ prodajo na trgih EU

Čisti dobiček nad pol milijona evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 69 milijonov evrov ali 69 odstotnim čistega dobička družb. Čisto izgubo, večjo od 500.000 evrov so ugotovile 3 družbe, za 7 milijonov evrov, kar predstavlja 56 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička. Družbe so polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarile na tujem trgu, največ  na trgih Evropske unije. Gospodarstvo v regiji je s 14 odstotki dolgoročno manj zadolženo kot republiško.

Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2023 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 43 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 20 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 17 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2023 zabeležile vse občine, razen družb občine Loška dolina , ki so ustvarile 2 milijona evrov izgube.  Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 169 milijonov evrov.  

Še vedno nižje plače

Povprečna mesečna bruto plača 1.955 evrov in za 12 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.218 evrov.  Nižja od državnega povprečja je tudi  povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji, ta je znašala 1.443 evrov.  Podjetniki so v letu 2023 zaposlovali 966 delavcev, njihovo število pomeni le 10 odstotkov delavcev zaposlenih v gospodarstvu regije. Njihov neto dohodek je dosegel 12,9 milijona evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2022 izboljšali za 24 odstotkov.

V primerjavi z letom pred tem je leta manj občanov odprlo status samostojnega podjetnika, izbrisov pa je bilo več, kar pomeni, da se gospodarska rast umirja. Podatke iz letnih poročil za leto 2023 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.389 podjetnikov.  1.370 jih je sodilo med mikro podjetnike, 19 ali odstotek pa med majhne. Največ neto podjetnikovega dohodka ali 65 odstotkov vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev in sicer poleg nosilca dejavnosti še do 1 zaposlenega. Več kot polovica samostojnih podjetnikov v regiji ima sicer prijavljeno samo popoldansko dejavnost, kar pomeni, da so redno zaposleni drugje.

Najbolj živahno na Postojnskem 

Podjetniki v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2023 izkazali 103 milijone evrov sredstev, ustvarili so 156 milijonov evrov prihodkov in 143 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Z vidika občin pa največ prihodkov in odhodkov izkazujejo podjetniki iz občine Postojna, ti so s 4,5 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Ilirska Bistrica, ki so ustvarili 2,8 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. Vse občine so poslovale pozitivno.

Tako po številu podjetnikov kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto podjetnikovem dohodku zaseda na republiški ravni predzadnje 11. mesto z 2,5 odstotnim deležem.