Od danes do 20. oktobra poteka drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa Republike Slovenije. Policisti bodo posebej pozorni  na to, kako predpise upoštevajo vozniki motornih vozil, pa tudi če pešci uporabljajo odsevna telesa, če varno prečkajo vozišče in ali hodijo po pravi strani ceste.

Letos je bilo na območju Policijske uprave Koper v prometnih nesrečah udeleženih nekoliko manj pešcev, kot je povprečje v zadnjem petletnem obdobju, se pa posledice niso bistveno zmanjšale, so povedali na Policijski upravi Koper. Še vedno ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilni premiki z vozilom in nepravilnosti pešcev. Za prometne nesreče s hujšimi posledicami sta najpogostejša vzroka nepravilnosti pešcev in neprilagojena hitrost, so povedali na PU Koper.

Na območju PU Koper so lani obravnavali 52 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, sedem nesreč so povzročili pešci sami. Obravnavali so eno nesrečo s smrtnim izidom, 11 s hudimi telesnimi poškodbami in 35 z lažjimi poškodbami. Več kot polovica  nesreč se je pripetila na mestnih ulicah in sicer na zaznamovanih prehodih za pešce.
 

V letu 1917 je v vasi Kosovelje na Krasu stala vojaška bolnišnica, kjer so v času prve svetovne vojne oskrbovali vojake soške fronte. Tam danes še vedno stojijo ostanki kapele, ki je predstavljala središče vojaške poljske bolnišnice Feldspital 808. Park vojaške zgodovine Pivka je o nekdanji bolnišnici pripravil razstavo ter izdelal maketo nekdanje kapele.
Zdaj sta ogled v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu Sežana, tam bosta vse do 3. novembra. Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič pravi, da jo jih k raziskovanju spodbudili kar vaščani Kosovelj. Zgodba Feldspitala 808 se na začetku prve svetovne vojne začne v Srbiji. Več pa v prispevku.

Ivo Boscarol je vizionar, človek z idejami, intuicijo in prepričanjem, da naključja ne obstajajo. Je domačin in humanitarec iz Ajdovščine, ki je prodrl v svetovne kroge letalstva in podjetništva, pa tudi ustanovitelj in dolgoletni direktor podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala. Kot mlajši se je ukvarjal s fotografijo, tiskarstvom, letalskim modelarstvom in tudi s politiko. Preizkusil se je celo kot glasbeni novinar in manager glasbenih skupin.

Vedno razmišlja vnaprej in skuša ugotoviti, kaj bo v prihodnosti aktualno, tudi ko drugi ne verjamejo ali se celo smejijo njegovim idejam. Verjame v uspeh proizvodnje mesa iz izvornih celic, saj bo taka proizvodnja odpravila težave s pridelavo in pomanjkanjem hrane v prihodnosti. Spi po dve uri na noč in je ljubitelj kave. Rad posluša rock glasbo in si večkrat naloži več dela, kot ga zmore. Več kot ga ima, več mu uspe. Verjame tudi, da ima veliko srečo, da se mu ob vseh stvareh, ki jih počne na nebu in v letalstvu, ni še nič zgodilo. Več v prispevku.

V 87. letu je umrl slovenski arhitekt in muzejski svetovalec Marijan Rafael Loboda, je sporočila njegova družina. Ukvarjal se je z ohranjanjem zgodovinskih stavb, sodeloval pri prenovi Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi, kraške hiše v Repnem nad Trstom in Trubarjeve domačije na Rašici. Načrtoval je prenovi Predjamskega in Ptujskega gradu in oblikoval javni prostor na Notranjskem, kjer je živel od leta 1986.

Marijan Rafael Loboda se je rodil leta 1938 v Ljubljani. Študij arhitekture je leta 1964 zaključil pri  profesorju Bitencu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Kot univerzitetni diplomirani inženir arhitekture je dolga leta služboval v Slovenskem etnografskem muzeju, leta 1985 pa je dosegel naziv muzejski svetovalec. Od leta 1991 je deloval kot samostojni delavec v kulturi.  

Oblikoval in postavil je več izvirnih in odmevnih stalnih in občasnih muzejskih razstav v Narodnem muzeju Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju, Muzeju novejše in sodobne zgodovine in Mestnem muzeju v Ljubljani ter v drugih slovenskim muzejih: Muzej Ljutomer, Muzeji radovljiške občine, Loški muzej Škofja Loka, Belokranjski muzej Metlika, Trentarski muzej, Polharski muzej pri gradu Snežnik, stalna muzejska zbirka Bloški smučar in druge. Inovativno je oblikoval tudi Slovenski muzejski paviljon, ki je bil postavljen v Grand Palais v Parizu v okviru prvega Mednarodnega muzejskega salona (SIME) leta 1992 in požel priznanje mednarodne muzealske stroke v času priznanja Slovenije. Oblikovno je zasnoval mnoge celostne grafične podobe muzejev, posameznih razstav, plakatov in različnih publikacij. Bil je tudi avtor različnih člankov, razprav in zapisov v strokovni literaturi.

Leta 1986 se je preselil na Notranjsko in začel aktivno sodelovati pri kulturnem in družabnem dogajanju. Trudil se za ohranjanje urbanističnih kvalitet, oblikoval je številne manjše spominske ambiente v Cerknici in okolici. Načrtoval je postavitve kipov, krožišč in različnih označevalnih tabel. Bil je soustanovitelj in član Društva notranjskih kulturnikov Krpan in dve mandatni obdobji tudi predsednik društva. Pomagal je oblikovati program in opremo za različne srednjeveške nastope ter za Viteške igre v Predjami. Oblikoval je različne znake, grbe in turistične oznake. Sodeloval je pri nastanku muzejskega dela predstavitve Cerkniškega jezera in tam oblikoval spominsko razstavo profesorja Pavla Kunaverja. V Begunjah je oblikoval spomenik žrtvam komunističnega nasilja v II. svetovni vojni in park sprave s spomenikom v Begunjah rojenemu dr. Jožetu Debevcu, prvemu prevajalcu Dantejeve Božanske komedije. V stari begunjski šoli je izvirno oblikoval kapelo apostola Petra, kjer je prikazal razvoj slovenske kulture s prihodom in širitvijo krščanstva. Vodil in načrtoval je obnove številnih sakralnih objektov na Menišiji. Sodeloval je pri ureditvi vaškega središča v Selščku s spomenikom Maksimu Gaspariju in z opremo, ki po njegovem sodi v »dnevni prostor« v vasi. Sodeloval je tudi pri številnih projektih, prireditvah in akcijah, ki so obogatile dogajanje po celi Sloveniji in širše. Bil je poznavalec slovenske zgodovine in kulinarike ter je s svojim znanjem pomagal ohraniti ljudska izročila.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim Valvasorjevo priznanje, Častno Valvasorjevo priznanje, Župančičevo nagrado ter nagrado 12. junij občine Cerknica.  Marijan Rafael Loboda je bil vedno poln idej in pripravljen sodelovati pri kulturnem in družabnem življenju.

 Slovo od pokojnika bo v torek, 15. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah pri Cerknici, kjer je živel.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica