43. Tekmovanja slovenskih godb v Velenju pa se je v drugi težavnostni stopnji udeležila tudi Postojnska godba 1808 in osvojila zlato plaketo. Orkester tako stopa po poti, ki jo začrtal že pred leti.
Na njej želi rasti v kakovosti in biti v veselje poslušalcem in poslušalkam v domačih krajih, je povedal dirigent Primož Petohleb. Prisluhni.
Foto: arhiv Postojnske godbe 1808
V Novi Gorici so se minuli teden na finalu nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih od 12 do 29 leta starosti Popri pomerile ekipe, ki so se uvrstile med najboljše tri v posamezni kategoriji in regiji. Tekmovanje je tudi letos pritegnilo rekordno število sodelujočih.
Med finalisti so bili šolarji iz Osnovne šole Tabor Logatec, ki so izdelali ReLeaf lončke za kaljenje rastlin kot trajnostno rešitev za vrtičkarje, ki želijo enostavno in ekološko vzgajati rastline. V osnovnošolski kategoriji je sicer zmagala ekipa Osnovne šole Elvire Vatovec Prade – Koper.
Foto: arhiv tekmovanja Popri
Po pevskih revijah v Logatcu bodo jutri zapeli tudi v Ilirski Bistrici. V Kettejevi dvorani v Domu na Vidmu pripravljajo območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti območne izpostave Ilirska Bistrica.
Letos je na revijo prijavljenih 12 pevskih zborov. Jutrišnji dan se bo začel z vajami, začetek revije pa bo ob 10. uri. Nekaj zborov imajo združenih, saj nekatere zborovodkinje poučujejo na več osnovnih šolah. Letošnji obiskovalci bodo lahko videli nekaj prav posebnega. Pogovarjali smo se z vodjem tamkajšnje izpostave Igorjem Štembergerjem. Prisluhnite.
Foto: Občina Ilirska Bistrica
Če se boste sprehodili po Tržaški cesti v Postojni, se lahko pomudite pred njegovim ateljejem, ki ga je odprl lani. Akademskega slikarja Leona Zuodarja domačini dobro poznajo, bil je del skupine postojnskih skejterjev, ki so orali ledino tega športa v domačem okolju. Zuodar skejtanje sicer prej kot s športom, povezuje z umetniškim udejstvovanjem v najširšem pomenu. Lele – kot ga kličejo prijatelji – se ukvarja z risbo, grafiko in slikarstvom. Čeprav je svoj atelje iz Pivke preselil v Postojno, ostaja aktiven v pivški Hiši kulture, tam bo konec leta razstavljal.
Gotovo ste že videli kakšno njegovo delo, saj je sodeloval pri najrazličnejših projektih. V Ljubljani na križišču pri nekdanjem Kinu Vič stoji njegov mural avtoštoparja. V Pivki je naslikal delo z naslovom Artist at Work. Zuodar je polovica umetniškega tandema Beli sladoled, ki ga sestavlja z Miho Pernetom. Postojnčan pravi, da zelo rad mentorira, usmerja ljudi in predaja svoje znanje. Za ta namen so vrata njegovega ustvarjalnega brloga na Tržaški cesti vedno na široko odprta.
Pestrost opraševalcev pada. A v Sloveniji imamo srečo, saj je ta v primerjavi z Zahodno Evropo še vedno razmeroma velika. Biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo pravi, da opraševanje zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za kmetijstvo, torej pridelavo hrane, kot za naravo oziroma za biotsko pestrost. Oboje je za nas pomembno. Če smo v zadnjih letih veliko pozornosti dali medonosnim čebelam, pa bi morali biti pozorni tudi na ostale opraševalce. Pomembno je, da imamo različne opraševalce. Divji opraševalci so pogosto bolj učinkoviti.
V veliko pomoč je tudi akcija občanske znanosti, ki jo je lani prvič pripravilo Društvo Črmljica. V tej prvi izvedbi so zbrali kar 1479 podatkov, ki jih je prispevalo vsaj 75 udeležencev. Vmesni podatki letošnje akcije kažejo, da so na dobri poti, da lanskoletni vnos podatkov še presežejo. Z akcijo Pru čmru še do konca aprila zbirajo podatke o dejavnosti matic čmrljev, predvsem, kdaj postanejo aktivne in na katerih rastlinah se hranijo. V Sloveniji je bilo najdenih 35 vrst čmrljev, v okviru akcije se osredotočajo na deset vrst, ki so najpogostejše ali najbolj prepoznavne.