V Pavlovčevi galeriji v Domu na Vidmu je do 13. maja na ogled pregledna slikarska razstava Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Društvo, ki šteje 14 članov in dva častna člana, na leto pripravi dve taki razstavi, na kateri se predstavijo s svojimi izdelki.
Običajno jih ustvarjajo skupaj na likovni koloniji, zadnje leto pa jim je tovrstna likovna druženja preprečila epidemija. Več…
Naša današnja gostja je Helena Rant Malnar, ki se je rodila slovenskima priseljencema v Avstraliji. Njena družina še vedno živi tam, sama pa se je pred 38 leti preselila v naše kraje, natančneje v Prezid. Kot otrok je že obiskala Slovenijo, ko pa je zaključila fakulteto v Avstraliji, pa se je odločila za dopust v naših krajih. Spoznala je svojega moža in ostala tukaj, česar ni nikoli obžalovala.
Ima tudi tri državljanstva, tekoče pa govori slovensko, angleško in hrvaško ter dela kot učiteljica biologije na lokalni šoli. Ko se je preselila, je bilo sprva nekoliko težko, tudi zaradi vremena, saj je bila vajena pretežno visokih avstralskih temperatur in toplega božiča, ampak se je hitro prilagodila. V prostem času Helena rada preživlja čas s svojo družino. Rada goji sivko, kakovost življenja v naših krajih pa se ji zdi boljša kot v Avstraliji, kjer se je v zadnjih letih situacija precej spremenila. Poslušaj.
Hiša Sadeži družbe iz Logatca je imela včeraj posebno akcijo, ki jo sicer ohranjajo že deseto leto zapored. Tokrat so k sodelovanju povabili občane, naj obiščejo osamljeno osebo v kraju in jo peljejo na sprehod ali pa ji ponudijo družbo ob kavici ali čaju.
Mnogi so tako ob dnevu za spremembe postali prostovoljci za en dan.
Izišport danes ponovno pripravlja tekaški preizkus Cerkniška transverzala, ki meri nekaj manj kot 60 km in ima skoraj 2500 višinskih metrov vzpona in spusta. Krožna pot bo vodila iz Cerknice do Velikega Javornika in Laz pri Gorenjem Jezeru, preko Križne gore, Slivnice in Špičke nazaj v Cerknico.
Ob koncu decembra so tekači po besedah Izaka Hribarja transverzalo v zimskih razmerah zmogli v 6 urah in 31 minutah.
Presihajoče Cerkniško jezero v preteklosti ni vzbujalo le zanimanja naravoslovcev. Presihajoče polje je bilo tudi izpostavljeno različnim interesom. Ko so ljudje ob njem z delom na zemlji morali prehraniti lačna usta, so ga želeli izsušiti in dobiti obdelovalno zemljo.
V času industrializacije podeželja so se želje obrnile v smer stalne ojezeritve in pridobivanja električne energije, z vodo stalno napolnjeno polje pa bi bilo pravi turistični paradiž. Na srečo pa se je v vseh časih ob jezeru in drugod našlo dovolj ljudi, ki so razumeli, da je muhavost prednost Cerkniškega jezera, ki je danes zavarovano območje. Notranjski regijski park pa je nedavno pripravil celo zemljevid posegov v Cerkniško jezero. Poslušaj.
Foto: NRP