Čez slab mesec na paraolimpijske igre v Tokio odhaja tudi Tim Žnidaršič Svenšek, 17-letni plavalec iz Starega trga pri Ložu. Tim se je rodil z redko anomalijo rok, a telesnih omejitev skorajda ne pozna. Splaval je pri petih letih in zase pravi da se počuti kot riba v vodi.

Tekmovalnemu plavanju se posveča od leta 2017, ko so ga pri 13 letih, po predstavitvi športa invalidov, povabili iz paraolimpijskega komiteja na trening plavanja. Svojo življenjsko strast je našel v plavanju, je prejemnik številnih priznanj na nacionalni in mednarodni ravni, ter prejemnik štipendije »Mladi upi« za nadarjene mlade športnike in umetnike.

Tim 19. avgusta odpotuje v Tokio, do takrat pa je njegov urnik napolnjen s treningi, tako vodnimi kot suhimi. Letos je, kljub vsem treningom in učenju na daljavo uspešno zaključil 2. letnik Srednje šole tehniških strok Šiška. Do pred kratkim je bila njegova poklicna želja postati programer, zdaj pa se spogleduje tudi s trenerskimi vodami. Več v prispevku. 

Kako velika nadloga lahko postanejo invazivne tujerodne rastline v okolju, so se v Zavodu Dobra pot prepričali pred nekaj dnevi, ko so s pomočjo prostovoljcev iz Parka Istra organizirali odstranjevanje invazivk ob nabrežju reke Reke v Parku Škocjanske jame. Očistili so del obrežja na desni strani reke Reke, območje ki se mu reče Pri malni. Našli so 5 tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in pridelali za tri tovornjake materiala, ki so ga strokovno uničili, na žalost je treba take rastline sežgati.

Vsak posameznik lahko pripomore pri nadzorovanju širjenja invazivk v našem okolju, predvsem tako da je pozoren na vrste, ki so uvožene, kajti večina invazivk je ušla iz naših vrtov. Zato je pomembno, da pri nakupu okrasnih rastlin za naše vrtove pazimo, da ne izbiramo tujerodnih kajti to, ali so invazivne ali ne, se pokaže šele čez čas, ko je največkrat že prepozno in so se že razširile. Pa tudi tako, da smo pozorni na potovanjih in da se očistimo, kadar se znajdemo na območjih kjer so tovrstne rastline že prisotne. Če rastišča invazivk v naravi opazimo, je prav da o tem obvestimo pristojne inštitucije, kot recimo Zavod za gozdove ali Zavod RS za varstvo narave in podobne. Slovenija je že nekaj let v primežu tujerodnih vrst, vendar so nekatera področja še posebej ogrožena, gre predvsem za obrežja rek in poplavna ter degradirana območja.

Tovrstne rastline ne povzročajo škodo samo biotski raznovrstnosti Slovenije ampak tudi zdravstvene težave (kot recimo Ambrozija) ali pa gospodarsko škodo v gozdovih, ker ustvarjajo primeren življenjski prostor za plesni in glivice, ki se potem širijo na bližnja drevesa. Če se invazivke razširijo na pridelovalnih površinah je pridelka toliko manj, živina pa jih načeloma ne je, kadar se znajdejo v senu ali na pašnih površinah.

Občina Pivka na Košanskem obnavlja kulturni dom. Obnova zajema zamenjavo celotnega fasadnega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo plošče proti neogrevanemu podstrešju, celovito prenovo sanitarij, ob objektu bodo sanirali in uredili odvodnjavanje, šli bodo v delno obnovo zaključnega sloja fasade in posodobili ogrevanje ter hlajenje v objektu.

Obnovo bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, končana bo jeseni.

Globoko smo zakorakali v čas dopustov, tisti ki imamo hišne ljubljenčke se vsako leto stečujemo z vprašanjem “naj ga vzamem sabo ali pustim v oskrbi”? Predvsem kužki imajo raje vašo družbo. Njihov dom je tam, kjer ste vi.  Z mucami je drugače, one se navežejo na teritorij in neznano okolje jim ne vliva poguma, še več, če se prestrašijo se rade kam zavlečejo in potem jih je včasih nemogoče najti. 

V goste smo tokrat povabili Silvo BAjc, predsednico društva za zaščito živali Postojna, ki nam je dala precej dobrih nasvetov na kaj moramo paziti, če kužija ali muco pustimo v hotelu ali v domači oskrbi. Seveda vse te nasvete vsi dobro poznamo, a jih je vseeno koristno slišati še enkrat in spihati prah iz njih.  

Preden svojega štirinožnega prijatelja peljete v pasji hotel in ga tam pustite dlje časa, je priporočljivo, da ga tja predhodno peljete na uvajanje, da spozna ljudi in okolje. Če muco pustite doma, nikar ne puščajte okna odprtega na nagib, saj je veliko primerov, ko so skušale ven, pa so se zagozdile. Vedno pustite tako hrano v zadostnih količinah, ki jo ljubljenček pozna. Da ne bo med vašo odsotnostjo prišlo še do prebavnih težav ali alergijskih reakcij. Osebo, ki bo hodila hranit vašega ljubljenčka prosite, če se ji/mu lahko vsaj za pol ure na dan posveti, tako da se malo pocrkljata. Številko veterinarske ambulante pustite na vidnem mestu.

Še več koristnih nasvetov pa lahko slišite v spodnjem posnetku.

Zgodba brivsko-frizerskega salona Ozbič se je začela pisati leta 1924. Očeta Viktorja je nasledil Janko Ozbič in delal vse do leta2015. Salon je ohranil podobo in notranjo opremo iz časa med obema vojnama in tudi v državnem merilu velja za izjemno ohranjeno obrtniško dediščino.

Lokalna skupnost se je ves čas zavedala vrednosti salona, ne le njegove materialne, pač pa tudi zgodovinske, kulturne, družbene in družabne plati, zato ga je vzela v najem in obnovila. Brivsko tradicijo bo priložnostno nadaljeval  priznani slovenski brivec Luka Nebec, ki ga je »Hiša na vogalu« očarala. Ozbičev brivsko-frizerski salon pa je tudi muzejski prostor s stalno razstavo, ki pripoveduje zgodbo salona in hkrati mesta in njegovih ljudi že skoraj 100 let. Poslušaj. 

 Foto: Valter Leban, Foto atelje Postojna, Doris Komen in arhiv družine Ozbič