Z novelo Zakona o vodah se bo povečal nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnem pasu. To bo poslabšalo poplavno varnost in kar je še huje, slabo vplivalo na kakovost pitne vode, so prepričani v pobudi Za pitno vodo, ki zbira podpise za referendum proti Zakonu o vodah.

Miha Stegel iz Civilne iniciative Danes, ki se je pridružila pobudi,  poudarja, da je državni zbor zakon sprejel po hitrem postopku, brez sodelovanja  strokovne javnosti. Ker dosedanje pobude niso uspele, je kot edina preostala možnost ostal referendum.  Sporen je 37. člen novele, ki omogoča gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih. Določba je preširoka, kar lahko vodi v zasebno pozidavo teh zemljišč in omeji dostop do vode.  “Ne samo to, priobalni pas  je ključen pri filtriranju površinske vode”, razlaga predsednica Društva Drobnovratnik Špela Koblar Habič in dodaja, da je to  posebej pomembno v regiji, kjer imamo kraško pitno vodo, kras pa ima šibke samočistilne sposobnosti.

S pobudniki referenduma se strinja tudi župan Občine Postojna Igor Marentič. Kot pravi, pitno vodo v občini že zdaj ogrožajo ali potencialno ogrožajo: osrednje vojaško vadišče, avtocesta in  železnica. Spomnil je, da si občina Postojna že dalj časa prizadeva z uredbo zaščititi vodni vir Malni. Njemu in ostalima govorcema je na včerajšnji tiskovni konferenci prikimali tudi predsednik Krajevne skupnosti Postojna Goran Blaško in  na podlagi dveh primerov spomnil, kam pripeljejo nepremišljene odločitve, gre za  most, ki ga pri Postojnski jami zalijejo voda, in novejše pozidave  Planinskega polja na območju poplavnih voda.

Pobudi za referendum o zakonu o vodah sta sicer dve, ob pobudnikih Za pitno vodo podpise zanj zbirajo tudi v gibanju Zdrava družba. Če bo referendum, bo le eden, pripadel bo pobudniku, ki bo prvi zbral zahtevanih 40.000 podpisov. Oba pobudnika zato menita, da je najbolj podpisati obe pobudi. Poslušaj podrobnosti. 

Foto: Valter Leban 

V družbi Kolektor ATP nameravajo v prihodnjih dveh letih zaposliti okoli 50 ljudi s področja strojništva, elektrotehnike in mehatronike za delo v novih programih oziroma, kot pravijo, “produktih prihodnosti” z visoko dodano vrednostjo.

Priložnosti za rast v podjetju vidijo v trendu elektrifikacije in hibridizacije v avtomobilski industriji. V postopku preoblikovanja in širjenja proizvodnje so v nove tehnologije v zadnjih štirih letih vložili 10 milijonov evrov, zajetne investicije pa načrtujejo tudi v tem in naslednjem letu. Sprememba programa leta 2016 je bila nujna, saj je bila dodana vrednost prenizka,  je poudaril eden od dveh direktorjev družbe Tadej Vidic. Poslušaj.

Foto: Valter Leban 

Biologinja Jana Kus Veenvliet  iz Zavoda Symbiosis se že več let ukvarja  s  problematiko  invazivnih tujerodnih vrst.  Ne le, da jih išče, popisuje in odstranjuje, širšo javnost tudi uči, kako pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo in zaustavimo njihovo širjenje. 

Danes ob 19.30 bo v okviru projekta z imenom Živa narava pripravila spletno predavanje z naslovom Kupiš eno, dobiš dve (https://us02web.zoom.us/meeting/register/tZUlcO-rrDMpHN2QV0_uZchxC2_2MjUk5WFb ). Spregovorila bo o globalni trgovini, ki je v zadnjem desetletju, dveh postala zelo obsežna. Z njo pa se širijo tudi tujerodne vrste. Poslušaj. 

Na fotografiji Zavoda Symbiosis je svečniški osat. Doma je na jugu Balkana, zelo razširjen pa v logaški industrijski coni. 

Babištvo je področje zdravstvene oskrbe nosečnic, pomoči pri porodu in zdravstvenem varstvu dojenčkov. Nekoč so to opravljale starejše, izkušene, a večinoma nešolane ženske, babice. V Sloveniji se za začetek organiziranega babištva šteje leto 1753, ko je bila ustanovljena babiška šola.

Svoje izkušnje babištva je delila z nami najmlajša babica v postojnski porodnišnici Sandra Olenik, pravi da je v letu in pol, kolikor je zaposlena v porodnišnici, doživela precej ganljivih momentov. Vsak porod zase je edinstven in največja motivacija ji je, če porodnicam lahko priskoči na pomoč, da vse poteka čim bolj lahkotno.

Poslušaj…

Izak Hribar Meden je športnik od malih nog, že v prvem razredu je začel in potem 8 let v osnovni šoli igral košarko, v srednji šoli je začel trenirati tek na srednje in dolge proge, fakulteta pa je bila logično nadaljevanje športne poti – DIF Fakulteta za šport. V vseh teh letih je za njim več kot 3500 treningov. V enem tednu preteče tudi do 80 km, zato so bile omejitve gibanja na eno občino skoraj pretesne zanj.

Aktivno je udeležen tudi pri organizaciji teka na Slivnico, ki med tekači velja za kraljevsko preizkušnjo, predvsem zaradi dveh zelo strmih vzponov. 

Pri vseh športnih dosežkih pa Izak ostaja skromen, najbolj si v ponos šteje to, da s svojim delom omogoča sokrajanom ostajati v boljši formi in posledično krepkem zdravju.

Poslušaj…