Danes se je začela mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2021 (angl. Adriatic Strike), na kateri Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi ter partnerskimi državami in ob podpori vojaškega letalstva usposablja kontrolorje združenega ognja.

Na letošnji vaji, ki jo organizira in vodi poveljstvo 15. polka vojaškega letalstva, se usposabljajo že certificirani kontrolorji združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja ter pripadniki specialnih enot. Sodelujoči na vajah Jadranski udar 2021 in Zvezdni videz 2021 pa bodo izvedli tudi skupno urjenje v postopkih iskanja in reševanja.

Na deveti vaji zapored je okoli 650 udeležencev, od tega približno 400 pripadnikov iz 22 zavezniških in partnerskih držav, in sicer Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Danske, Estonije, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvija, Litve, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Severne Makedonije, Slovaške, Španije, Združenih držav Amerike ter Velike Britanije kot opazovalke.

 Letalniki bodo v podporo usposabljanju kontrolorjev združenega ognja vzletali z letališča Cerklje ob Krki in Brnik, zavezniška letala Pilatus PC-9-Hrvaška, AMX Italija in F-16 pa bodo vajo podpirala z matičnih letališč.

 Usposabljanje kontrolorjev združenega ognja poteka na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, na katerem bodo letalniki, minometi in tanki zagotavljali ognjeno podporo, na območju občin Tolmin, Radeče, Murska Sobota ter širšem območju Kamniško Savinjskih Alp, kjer bodo letalniki samo simulirali letalsko podporo. 

“Zaradi zagotavljanja varne izvedbe vaje ter varnega in neprekinjenega zračnega prometa bodo med vajo začasne dnevne zapore zračnega prostora nad območji delovanja, in sicer med 9. in 12., 14. in 18. ter 21. in 23. uro,” je še sporočila Slovenska vojska.  

Vaja se bo zaključila 22. maja. 

Geograf in krasoslovec dr. Andrej Kranjc, dolgoletni znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Postojna, profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici in akademik že dobrih deset let uživa zasluženi pokoj, a ostaja vpet v slovensko znanstveno sfero. Jame so ga navdušile pri 16 letih,  posvetil jim je tudi svoje poklicno življenje.

Profesionalno se je ukvarjal  z geomorfologijo, hidrologijo krasa in jamsko klimo, pa tudi z zgodovino krasoslovja in krasoslovno terminologijo. Zgodovina krasoslovja ga navdušuje še danes, zato je z veseljem sprejel vabilo za sodelovanje iz cerkniške knjižnice, kjer so v zadnjih letih prevedli in izdali več temeljnih domoznanskih del s to tematiko.  Strasten bralec je tudi navdušen zbiralec razglednic, njegova zbirka jih šteje več kot 250 tisoč. Poslušaj. 

Postojnčan Matevž Mulec, bodoči maturant pravi, da mu je lažje slediti pouku v živo in da je med karanteno pogrešal sošolce in predavanja. Tudi priprave na maturo so bolj kvalitetne v učilnici kot pa virtualno. Po srednji šoli ima izbrano kemijsko smer, preostalo mu je le še iskanje primernega bivališča v Ljubljani.

Kot športnik je bil do poškodbe dejaven v Lokostrelskem društvu, bil je tudi državni prvak ekipno, a se bo od tekmovanj in rednih treningov zaradi poškodbe žal moral posloviti. Posvetil se bo poučevanju lokostrelstva mlajšim.

Poslušaj…

Število okužb z novim koronavirusom se v Sloveniji umirja, počasneje, kot bi si želeli, pa vendarle, tudi v primorsko-notranjski regiji. Kot razlaga poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v občini Pivka Jože Morel,  so si tudi v tej občini kar oddahnili.

Zdaj jih skrbi nekaj drugega, oboleli otroci, ki prihajajo v šole in vrtce. Občina in občinski štab si sicer prizadevata omejiti okužbe s tedenskimi brezplačnimi testiranji, delodajalcem pa gredo naproti še z eno potezo, cepljenjem zaposlenih iz podjetij v občini. Prisluhni. 

Uroš Macerl je trenutno najglasneši nevladnik v Sloveniji, ujeli smo ga med delom na kmetiji. Kako uspe v svoj vsakdan vključiti še prostovoljsko delo za društvo Eko krog, v katerem so v tem času izdatno zaposleno z zbiranjem podpisov za referendum o vodah? Pravi da kratko potegne družina, sploh zdaj, ko se pripravlja na košnjo in je več dela kot sicer na kmetiji.

Uroša Macerla, predsednika Eko kroga, kampanja za zbiranje podpisov navdaja z upanjem. Eko krog je eden od pobudnikov referenduma, s katerim bi iz zakona o vodah izbrisali 37. člen zakona o vodah, ki dopušča gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih. Hkrati ga žalosti, da mora civilna družba organizirati takšne akcije. »Aktivna civilna družba je tista, ki mora neprestano bdeti nad tem, kaj se dogaja v državi, in se odzivati. Žalostno pa je, da se mora civilna družba organizirati proti lastni državi in državnim inštitucijam preprečevati, da bi škodovale ljudem.« Razlog za to, pravi, je v tem, da je krmilo države v rokah kapitala. Politika v Sloveniji nima jasne vizije razvoja za deset let, v katerega je vključeno okolje. Pa bi moralo biti to na prvem mestu pri oblikovanju vizije.