Novice

  • GOZDARSKA FORMULA 1 NA POSTOJNSKEM

    V SGLŠ Postojna so se pred tremi leti vključili v projekt Individualizacija učencev pri pouku, ki ga je organiziral center za poklicno izobraževanje. Na podlagi tega so se odločili za štiri module, med katerimi lahko dijaki izbirajo.  Me njimi je tudi žičničarstvo in kot prva šola v Evropi je postojnska  najela žičnico Mounty 4000 – tako imenovano Formulo 1 v gozdarstvu.

    Prve žičnice so se na postojnskem pojavile v 70. letih, vendar so se hitro umaknile drugim načinom spravila lesa. V Sloveniji so trenutno trije taki stroji v lasti večjih gozdarskih družb, za manjše lastnike gozdov pa tovrstni stroji niso primerni, saj niso rentabilni. Predstavitev delovanja žičnice v organizaciji SGLŠ Postojna bo 26. maja ob 9. uri v SGLŠ in je odprt tudi za zainteresirano javnost. Poslušaj. 

    Foto: SGLŠ 

    Avtor:Zasebno: Tanja Ristić
  • PROGRAM OBDELOVANJA KAMNA BODO NADGRADILI

    Kamen je bil v preteklosti in je še vedno več kot samo gradbeni material. Najstarejše umetniške stvaritve so izdelane prav iz njega. Veščine, nujne za obdelovanje kamna, pa obvladujejo samo izurjene roke. Zato na Višji strokovni šola Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana že 13 let ponujajo študijski program Oblikovanje materialov – modul kamen. To je edina šola v Sloveniji, pa tudi širše, ki izobražuje oblikovanje kamna na tercialnem nivoju. 

    Kot poudarja ravnateljica Jelena Uršič, je oblikovanje kamna tradicionalno vezano na kraški prostor.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • KOLESARSKA POT V DVEH LETIH

    Občina Postojna bo  uredila več kot 7 km novih kolesarskih poti na relaciji Postojna-Hruševje-Grobišče-Zagon.  Skupna višina sredstev, namenjenih projektu, je slabih 3,9 milijona evrov.

    Evropski sklad za regionalni razvoj bo v okviru dogovora za razvoj primorsko-notranjske razvojne regije prispeval 1,75 milijona.  Ko je Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko projekt potrdila, so si na občini oddahnili, je povedal župan Igor Marentič. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • EVROPSKA SREDSTVA ZA KANALIZACIJO V LOGATCU

    Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice v Občini Logatec. Za 839.000 evrov vreden projekt, ki ga bo omenjena občina izvajala v okviru dogovora za razvoj osrednjeslovenske razvojne regije, bo kohezijski sklad prispeval 350.000 evrov.

    V okviru projekta bo logaška občina dogradila javni kanalizacijski sistem v aglomeraciji Logatec na območjih Jamnica-Dolenji Logatec ter Gorenji Logatec in Lokev-Dolenji Logatec. Kot so pojasnili na vladni službi, bo občina zgradila 2192 metrov novega kanalizacijskega omrežja in štiri črpališča.

    Z realizacijo investicije se bo na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje priključilo dodatnih 285 prebivalcev, s čimer se bo stopnja priključenosti v omenjeni občini povečala na 98,64 odstotka. Naložba bo omogočila zmanjšanje izpuščanja škodljivih snovi v vodo, so še poudarili v sporočilu za javnost.

     

    Avtor:sta
  • NEDELJSKI KLEPET: ANDREJ GODINA

    Ob letošnjem prazniku lokalne skupnosti  je častni  občan Občine Pivka postal  Andrej Godina. Naziv je prejel zaradi dolgoletnega uspešnega delovanja na turističnem, športnem, družbenem, političnem in kulturnem področju. Z zadnjim je še posebej na ti, saj je bil aktiven je v moškem in mešanem pevskem zboru Košana ter Slavina, bil je tudi dolgoletni predsednik Kulturnega društva Košana.

    Da je zavezan kulturi in tradiciji, ni presenetljivo. Na Kal se je namreč preselil iz Knežaka, tako Košanska dolina kot Zgornja Pivka pa sta znani po bogati kulturni zgodovini. Obe dolini ima v malem prstu in še kakšno za počez.  Je licenciran lokalni turistični vodnik in vodnik interpretator z evropskim certifikatom; v zadnjem obdobju se še posebej posveča Pivškim presihajočim jezerom in njihovem muzeju. Kot pravi, je delo v korist skupnosti plaz, ki te potegne s sabo. »Povleče te, da daš in narediš, ko je treba, vse, kar lahko,«  razlaga. Andrej Godina se rad obleče v Martina Krpana. »Zlezel sem vanj in on vame,« se smeje po 12 letih »sobivanja«. Po njegovih besedah smo lik Martina Krpana po številnih slovenskih krajih za svojega vzeli zaradi junakovega značaja. Krpan je razgledan, zdravorazumski, iznajdljiv in njegov lik prikazuje, kako pomemben in potreben je t. i.  mali človek z veliko naravno inteligenco. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Andrrej Godina Občina Pivka