Novice

  • DRUGA PLAT: KATJA PREVEC

    Študentka bibliotekarstva z Rakeka Katja Prevec je običajna mlada ženska. Študij kombinira s študentskim delom. Pravi, da to kar mora, saj želi obdržati avtomobil in imeti dovolj denarja za svoje hobije. Od večine vrstnikov pa se Katja razlikuje v tem, da slabše sliši in da se je pripravljena za gluhe in naglušne tudi izpostaviti.

    Rada jih povezuje. Tiste, ki težav s sluhom nimajo, pa uči, kako se pravilno pogovarjati s slabše slišečimi. Nikoli ne kričimo! Z njimi se pogovarjamo jasno, počasi, izogibamo se narečju in se pri govoru ne pačimo, saj imamo, kot pravi Katja, opravka s čisto »normalnimi« ljudmi. S Katjo Prevec se ni težko pogovarjati tudi zato, ker je dovolj samozavestna in sogovornikom jasno pove, da je naglušna in jih prosi, naj besede ponovijo. »Naglušni in gluhi nismo krivi, da ne slišimo,« poudarja in dodaja, da si tudi oni zaslužijo slišati tako kot vsi drugi.  Klikni in poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • DOMU NA SLIVNICI KMALU STATUS PLANINSKE KOČE

    V petek so slovesno odprli obnovljeno pritličje Doma na Slivnici. Objekt je, tudi ob veliki meri entuziazma in prostovoljstva, nastajal med letoma 1961 in 1964. Eden zadnjih, ki so oblikovali takratni dom, je bil akademski slikar Lojze Perko. Ta je, kot se za čarovniško goro spodobi, na praskankah v pritličju upodobil slivniške čarovnice. Tudi njegovo delo je obnovljeno in zavarovano pred poškodbami.

    Župan Marko Rupar je poudaril, da dela nikakor niso končana. Cilj občine je popolnoma obnovljena, energetsko varčna in en samo okolju, pač pa tudi obiskovalcem prijazna planinska koča. Ta bo v nekdanji, a modernizirani podobi zaživela po končani sanaciji prihodnje leto. Župan izpostavlja, da je občini v veliko pomoč najemnik, s katerim delata z roko v roki in zato so rezultati vidni že zdaj. Občina računa, da bo objekt kmalu dobil status planinske koče, prošnjo je na Planinsko zvezo Slovenije že naslovila. Poslušaj. 

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • LESNOPREDELOVALNI CENTER V LOŠKI DOLINI

    Vlada je v načrt razvojnih programov 2021-2024 je uvrstila nov projekt – lesnopredelovalni center v Loški dolini. Investicija bo razširila zmogljivosti gospodarske družbe, s čimer želi prejemnik spodbude postati vodilno podjetje v lesnopredelovalni dejavnosti v centralnem delu Evrope. Investicija bo povezala in vključevala celotno gozdno-lesno verigo ter dele vrednostne verige gradbene industrije.

    Vrednost investicije in upravičenih stroškov je 27,2 milijona evrov, brez DDV-ja. Več kot 20 milijonov je namenjenih za stroje in opremo, 4,6 pa v proizvodne hale. Za investicijo so iz proračunskih sredstev predvidena nepovratna sredstva do skupne višine 7,2 milijona evrov. Investicija je stekla 1. januarja letos, njen zaključek pa je predviden 31. decembra 2022.

    V roku treh let je predvidenih novih 76 delovnih mest, bodo ust od tega 11 visokokvalificiranih.

     

  • NOVAKOVA POGOSTO OBIŠČE RAKEK

    V sklopu predmeta  domovinska in državljanska kultura in etika so se minuli teden učenci osmih razredov z osnovne šole na Rakeku  srečali z evropsko poslanko  Ljudmilo Novak. Predstavila jim je svojo življenjsko pot od srednješolske učiteljice in županje do poslanke v Evropskem parlamentu.

    S šolarji je spregovorila tudi o varovanju okolja, zlasti pitne vode, o čemer je pred kratkim izdala slikanico z naslovom Tine in Tilka Rešilka. Poslušaj. 

     

    Foto: Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • NOTRANJSKI GOZDOVI SE POČASI OBNAVLJAJO

    Jutri se zaključuje letošnji teden gozdov, ki poteka pod geslom “Načrtno z gozdom.” Območna enota Zavoda za gozdove Postojna je teden obeležila z odprtjem razstave “Velike zveri in njihovo gozdovi” ter obnovljene Mašunske gozdne učne poti. 

    Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %.  Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo pripravlja gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Ti načrti na več ravneh opredeljujejo in zagotavljajo trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi ob upoštevanju vseh (ekonomskih, ekoloških in socialnih) funkcij gozda. Poslušaj. 

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan