Po odločilni tekmi polfinala med Troti in ekipo PVC Nagode Postojna, kjer je zmagala postojnska ekipa, se bo danes s tekmo v Ljubljani začela finalna serija 2. Slovenske košarkarske lige za moške. Za naslov prvaka se bodo Postojnčani pomerili z ekipo Nutrispoint Ilirija. Uspeh je rezultat več dejavnikov, predvsem pa okrepljene postave, ki je lani pridobila tudi odličnega domačega košarkarja Gašperja Jordana Rojka.

Čeprav fante čaka težka preizkušnja s precej boljšim nasprotnikom, pa trener Predrag Milović verjame, da jim z malo sreče lahko uspe uvrstitev v 1. košarkarsko ligo. Druga tekma ta teden bo v soboto v Postojni in ta bo po dolgem času prva, na katero vabijo tudi navijače. Poslušaj. 

Ob prisotnosti direktorjev nekaterih zdravstvenih domov iz regije, regijskega štaba civilne zaščite in lokalne politike, so si množično cepljenje zaposlenih v podjetju Profiles na Razdrtem ogledali minister za zdravje Janez Poklukar, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Vsi so poudarili, da je cepljenje ključnega pomena za odpiranje družbe in gospodarstva in da se boj proti epidemiji dobiva na lokalnem nivoju, kjer se je za zelo uspešno izkazala povezanost civilne zaščite, občin in zdravstvenih domov. Minister je izpostavil tudi primarni zdravstveni nivo, ki je v drugem valu in nadaljevanju prevzel glavnino dela. Zdaj so se t. i. vstopnim točkam pridružili še cepilni centri, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Poslušaj. 

V zadnjih mesecih je znova aktualno oblikovanje pokrajin. Kot že nekajkrat, se je tudi v zadnjem predlogu izgubila Notranjska. Še več. Notranjci ob opozarjanju na to dejstvo velikokrat dobijo odgovor, da Notranjska sploh ni zgodovinska pokrajina.  Ali je res tako, smo vprašali prof. dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Zgodovinar razlaga, da lahko govorimo o zgodovinskih pokrajinah, ki so prisotne  v naši zgodovinski zavesti, in o pokrajinah ali pojmih iz zgodovine, ki so že pozabljeni.

Notranjska vsekakor je zgodovinska pokrajina. Kranjsko so sredi 15. stoletja razdelili na: predhodnico Gorenjske, Zgornjo Kranjsko, Spodnjo Kranjsko, to bi bila današnja severna Dolenjska, Srednjo Kranjsko, ki je segala od Bele krajine do Ljubljane, Istrsko četrt, v današnji severovzhodni hrvaški Istri in na Notranjo Kranjsko, ki je segala od središča Ljubljane, do bližine Trsta. Tako je bilo do Marije Terezije. Omenjeno četrt je prvi poimenoval Valvasor, a je bil v zadregi s poimenovanjem njenih prebivalcev. Pri takratni Notranjski četrti očitno ni bilo skupnega imena za njene prebivalce ne njihove skupne zavesti, ugotavlja zgodovinar. V obdobju Marije Terezije so četrti ukinili in uvedli administrativna okrožja – kresije. Bile so samo tri: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko okrožje. Notranjska se je takrat povečala, saj je dobila ozemlje današnjih Cerknice, Loške doline in Blok, ki so prej sodile v Srednjo Kranjsko, dobila je Žiri, kasneje Idrijo, vključevala je celo istrski Pazin … Njeni prebivalci, ki so si bili različni po narečju, geografiji, navadah in običajih, dolgo niso našli skupnega poimenovanja. Kako se je ozemlje pokrajine spreminjalo do danes in zakaj se le del prebivalcev nekdanje zgodovinske pokrajine izreka za Notranjce? Poslušaj. 

Notranjski muzej Postojna v sklopu popularizacije in oživitve Ozbičevega frizerskega salona v četrtek ob 18. uri pripravlja brezplačno  delavnico, na kateri si bodo udeleženci izdelali brivsko milo ali milo po starem.  Set delavnic je sicer del Projekta DUO, Obnova brivsko-frizerskega salona Ozbič.

Brezplačna delavnica bo potekala v muzeju, saj salon še ni do konca obnovljen. Zaradi omejenega števila mest se je treba prijaviti  na info@notranjski-muzej.si ali na 05 721 10 90. Obiskovalci delavnice bodo izvedeli več tudi o samem Ozbičevem salonu. Več v prispevku. 

Člani Mladinskega sveta Logatec po dokončno zastavljeni strategiji za mlade aktivno delujejo naprej in s konkretnimi dejanji izpolnjujejo zastavljene cilje. Želijo si, da gradnja mladinskega centra, kjer bi imeli prostor za druženje in izvajanje različnih aktivnosti, hitro steče. Da bi mladim ugodili in izpolnili njihove želje ter zahteve, so člani sveta pripravili anketo, s pomočjo katere bodo izvedeli, kakšen center si mladi v Logatcu želijo.

Reprezentativno sliko bi dobili iz vsaj 140 rešenih anket. Mladim sicer  pri uresničevanju zastavljenega cilja pomaga občina, hkrati pa se vključujejo v najrazličnejše projekte, preko katerih so prišli do dodatne finančne pomoči. Poslušaj.