Na pobudo Občine Pivka in Regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko mobilna cepilna enota od torka do sobote cepi po vaseh Občine Pivka.
Poveljnik štaba Sandi Curk ob tem opozarja na poslabšanje epidemioloških razmer v regiji in dodaja, da bomo s cepljenjem ohranili odprto družbo.
Turško podjetje Yapi Merkezi je v vasi Orehek že postavilo temelje naselja za 450 turških delavcev, zaposlenih pri gradnji 2. tira železniške proge Divača-Koper. Potem ko je Krajevna skupnost že pred poletjem izrazila strinjanje z načrti in je dobrodošlico tujcem izrekel tudi postojnski župan, pomisleke pred jutrišnjo sejo OS, kjer bodo odločali o lokacijski preveritvi za zemljišče na Devcih, predstavlja skupina vaščanov.
Te po eni strani skrbi, kako bo delovanje kampusa vplivalo na njihovo življenje, po drugi pa opozarjajo na vprašanje varovanja okolja. Čeprav so vaščani že maja obravnavali predlog za nastanitev turških delavcev, del Orehovcev poudarja, da je o prihodu Turkov odločila manjšina. Kaj odgovarjata Igor Marentič in predsednica KS Orehek Tina Klanjšek? Poslušaj.
V Postojnski jami so včeraj dočakali 40-milijontega obiskovalca oziroma obiskovalko. Kot je povedal predsednik uprave družbe, ki upravlja jamo, Marjan Batagelj so nanj čakali že od lanske pomladi, a je epidemija Postojnsko jamo zaprla za kar 307 dni.
Če bo ostala odprta do konca leta, letos pričakujejo 220 tisoč obiskovalcev. Njihova struktura se je zelo spremenila. Neevropskih ni več, ključni so trgi v radiju 700 kilometrov; leta 2019 so skupine predstavljale 42 % obiskovalcev, zdaj je njihovo delež le še 7-odstoten. A v Postojnski jami so optimisti, saj napovedujejo že decembrske jaslice. Poslušaj.
Foto: Valter Leban
Oddaja Mladi mladim je po poletnem premoru spet nazaj! V novem šolskem letu smo v studio povabili kar dva gosta. Postojnska skavta Zala Dimc in Domen Turk sta predstavila festival Sakvtfest, ki ga postojnski skavti organizirajo na vsako večjo obletnico.
Ker so lani Postojnski skavti praznovali 30 let in ker zaradi epidemije te niso mogli praznovati, so praznovanje prestavili na letošnje leto. Festival skavtske pesmi je tekmovanje za najboljšo skavtsko pesem. Namenjen je druženju, petju in ustvarjanju nečesa novega. Prvi skavtfest je nastal leta 1995, ko so takratni skavti ugotovili, da ves čas le prevajajo pesmi iz italijanščine v slovenščino. Želja po slovenskih skavtskih pesmih pa je prinesla idejo o nastanku Skavtfesta, ki se je uresničila. Velikokrat so zmagovalne pesmi festivala postale ponarodele skavtske pesmi, ob njih pa se družijo tako domači kot tudi skavti. Več lahko slišiš v prispevku.
V akustičnem ambientu cerkve svetega Volbenka v Zelšah je v četrtek zazvenel letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Še pred tem so zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče iz Zavoda Panj, Glasbenonarodopisni inštitut, tri notranjske občine in cerkniška knjižnica podpisali namero za digitalizacijo noslilcev zvoka z ljudskimi pesmimi Notranjske, ki bo pripomogla k ohranitvi spomina bogatega ljudskega izročila tega dela Slovenije.
Na Glasbeno narodopisnem inštitutu SAZU-ja bodo v treh letih rekonstruirali in v digitalno obliko pretvorili 94 tako imenovanih dat kaset, na katerih je Ljoba Jenče ohranila notranjske ljudske pesmi. Tako namero je podpisala z etnomuzikologinjo in predstojnico inštituta Mojco Kovačič, župani Blok, Cerknice in Loške doline Jožetom Dolesom, Markom Ruparjem in Janezom Komidarjem, ter direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Več v prispevku.
Foto: Ljubo vukelič, Občina Cerknica