Novice

  • KRESNIK BORUTU KRAŠEVCU

    Delovo nagrado za najboljši roman leta kresnik je prejel Borut Kraševec za delo Agni. Kot piše v utemeljitvi, Kraševčevo delo preizkuša bralčeve ustaljene predstave o romanu, hkrati pa preverja predstave o svetu in življenju, saj spaja različne perspektive. Roman Agni je drzen tudi po kompozicijski zasnovi in terja zavzeto branje.

    Ob prejemu nagrade je Kraševec dejal, da je kresnik zanj izjemno priznanje. Od otroštva naprej si je namreč želel pisati, a mu ni uspevalo. Šele po 40. letu je nato začutil moč, da lahko piše. In to je bilo zanj eno najmočnejših doživetij v življenju. Kresnik mu pomeni priznanje, da so s knjigo zadovoljni tudi drugi. “Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo,” je sklenil lavreat, preden se je odpravil prižgati kresni ogenj.

    Kraševec, sicer prevajalec iz ruskega jezika  iz Loške doline, je prozo sprva objavljal na LUD Literaturi in portalu Vrabec anarhist. Roman Agni (LUD Šerpa) se je rodil iz fascinacije nad večnim prenavljanjem življenja, je bilo povedano v video portretu.

    Vir: STA 

     

  • ŽIVAHNO V DEŽELI OSTRNIC

    V sklopu dogodkov V deželi ostrnic so v Loški dolini minuli vikend pripravili pester nabor prireditev. Nekateri dogodki so že tradicionalni, vsi pa na takšen ali drugačen način bogatijo kulturno dediščino Loške doline. V petek so predstavili novo izdajo knjige oz. slikanice Povodenj domačega pisatelja Matevža Haceta.

    Čez vikend pa je na Zagradnih njivah potekal dogodek ob košnji in zdevanje ostrnic. Prikazali so tudi postopek izdelave pletenih košar, na svoj račun pa so prišli tudi otroci. Več o sklopu prireditev nam je povedala Romana Nared, turistična vodnica in zaposlena na Javnem Zavodu Snežnik. Poslušaj.

    Fotografije: Mario Žnidaršič

    Avtor:Vesna Kovač
    • zdevanje ostrnic 3
    • zdevanje ostrnic 2
    • zdevanje ostrnic 1
    • zdevanje ostrnic 4
    • Ob košnji
    • Grofica Greta
    • Povodenj 2
    • Povodenj 1
    • V deželi ostrnic 1
    • ob ostrnici
    • pletene košare
  • LETOS V POSTOJNI TUDI POČITNIŠKO VARSTVO

    Zagate staršev predvsem mlajših otrok v Postojni pod pokroviteljstvom več inštitucij že nekaj let uspešno rešujejo različni deležniki z zanimivim programom, ki traja od prvega počitniškega dne do konca avgusta.

    V Mladinskem centru Postojna zbirajo prijave za  Aktivne, zdrave in vesele počitnice, pa tudi za počitniško varstvo, ki je letošnja novost. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • STARODOBNIKI SE BODO SREČALI ŠESTNAJSTIČ

    V petek in soboto bo Oldtimer klub Postojna pripravil že 16. Mednarodno srečanje starodobnih vozil. Lastniki bodo svoje jeklene konjičke v petek postavili na ogled, se z njimi v soboto odpravili na panoramsko vožnjo, za nameček pa bodo še dobrodelni. Izkupička bodo veseli v VDC-ju.

    Iztok Bekš pravi, da je klubu z določenim terminom srečanja tako lani kot letos sekirica padla v med in izpostavlja zanimiv  prostor, kjer bodo v petek postavili na ogled svoja vozila, to bo na Poljanah nad Postojno – v  obnovljenih prostorih nekdanje protizračne raketne obrambe zračnega prostora. Kar dvojna tehniška dediščina torej. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Iztok Bekš  1
  • KMETJE SO MINISTRU PREDSTAVILI TEŽAVE

    Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je včeraj obiskal Pivško. Na pobudo civilne iniciative se je srečal s kmeti iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, v okviru obiska pa si je ogledal tudi kmetije, kjer so ministru predstavili in pokazali odprte zadeve in težave, s katerimi se srečujejo pri kmetovanju.

    Izpostavili so  težave s kmetovanjem na območju Nature 2000 in na področju primerjave OMD (območja z omejenimi dejavniki) , velike težave pa imajo tudi z divjadjo, zvermi  pa tudi z  zaporami posameznih delov gozdov brez soglasja lastnikov.

    Minister je odgovoril, da slovenski pristop k upravljanju območij Natura 2000 temelji na vključevanju naravovarstvenih vsebin v druge sektorje. Upravljanje z območji Natura 2000 v Sloveniji zato temelji na načrtih prilagojene rabe naravnih dobrin in upravljanja voda ter prilagojene kmetijske prakse, ki vključujejo ukrepe, potrebne za doseganje in ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. Kako velik pomen prihodnja Skupna kmetijska politika EU daje ohranjanju biotske raznovrstnosti se kaže v tem, da je »Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine« eden izmed teh devetih specifičnih ciljev. Tako bo Strateški načrt Skupne kmetijske politike (SKP) poleg izboljšanja dohodkovnega položaja kmetov in njihovega položaja v prehranski verigi, krepitve tržne naravnanosti in konkurenčnost kmetijskega sektorja ter zagotavljanja pridelave varne in kakovostne hrane, naslavljal tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti, so sporočili z ministrstva. 

    Minister je predstavnikom civilne iniciative nadalje predstavil vsebino javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja, ki so trenutno v teku. 

    Foto: MKGP