Več kot 40-letno tradicijo potujoče knjižnice v občinah Postojna in Pivka od leta 2017 nadaljuje novo, sodobno opremljeno vozilo, ki ga vsakih 14 dni v vsako vas pripelje Rok Ulaga. Stopil je v “velike čevlje” svojega priljubljenega predhodnika, a bralci in zlasti bralke so ga že vzeli(e) za svojega.
Z njimi deli svojo veliko ljubezen do knjig, včasih pa samo poklepeta o vsakdanjih rečeh. Poslušaj.
V sklopu Festivala migrantskega filma, ki ga že več let organizira Slovenska filantropija, bodo v torek ob 18. uri v Hiši Sadeži družbe Logatec predvajali tri kratkometražne filme na temo begunstva in migracij.
Festival migrantskega filma bo med 14. in 17. junijem potekal na več lokacijah po Sloveniji, organizatorji so pripravili tudi spremljevalni program in podrobnosti objavili na spletni stani fmf-slovenija, saj želijo osvetliti o različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev. Poslušaj.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je minuli teden odobrila evropska sredstva za rekonstrukcijo ceste med Grahovim in Bloško Polico. Projekt je vreden 3,6 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo zanj prispeval 2,6 milijona, so sporočili iz ministrstva za infrastrukturo.
Projektni predlog so avgusta lani vključili v dogovor za razvoj Primorsko-notranjske regije. Rekonstrukcija obsega ureditev 2120 m državne ceste, izgradnjo ločene dvosmerne kolesarske steze ob njej, odvodnjavanje, postavitev nove prometne signalizacije in opreme, izgradnjo podpornih konstrukcij in ukrepe za dvoživke.
Kot so zapisali, bo obnovljena cesta prispevala k povečanju prometne varnosti in ekonomske učinkovitosti, k znižanju stroškov uporabnikov ceste, zmanjšanju emisij hrupa in škodljivih vplivov na okolje ter povečanju potovalnih hitrosti. Z izgradnjo ločenih kolesarskih površin se dodatno zagotavlja varno trajnostno obliko dnevne mobilnosti.
Cilj investicije je vzpostavitev boljše povezave na vseevropsko prometno omrežje in izboljšanje povezanosti središč regionalnega oz. lokalnega pomena ter razvoj ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost, so še navedli na ministrstvu.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je do konca septembra na ogled razstava Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo. Postavljena je ob 150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra (1871–1959) in poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, so zapisali v muzeju.
Jager je bil vsestranska osebnost: bil je arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, grafični oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, organizator, povezovalec, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik, jezikoslovec, antropolog, preučevalec ljudske umetnosti, strastni zbiratelj in arhivar, konzultant, strokovnjak za saditev dreves in tudi čebelar … Slogovno seže njegov arhitekturni opus od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do modernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja.
Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki tehnični šoli na Dunaju omogočili slovenski meceni, kot sta bila Franc Kotnik z Verda in Ivan Valenčič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Prejeto dobronamernost je vračal ter po svojih močeh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv. vojno strokovno literaturo pošiljal v Plečnikov seminar, po njej pa v Ravnikarjev.
Ivan Jager, imenovan tudi graditelj Minneapolisa, se je rodil v železniški čuvajnici v bližini Bistre pri Vrhniki. Družina se je kasneje preselila v Ivanje selo in bodoči arhitekt je ljudsko šolo obiskoval na Uncu. Njegova zapuščina na Slovenskem je tudi stavba nekdanje mlekarne v Trnovem, ki danes propada, po njegovih načrtih je nastal vodnjak prvega spomenika Miroslavu Vilharju v Postojni . Tega so uničili fašisti. Omenimo še Ivanovega brata Franca Jagra, ki je bil duhovnik in priznan čebelarski strokovnjak v ZDA.
Delo Ivana Jagra je tudi mlekarna v Trnovem.
Prevajalka in predavateljica Silvana Orel Kos iz Begunj pri Cerknici ima izreden posluh za jezike. Dela na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je prva prevajalka, ki je iz danščine v slovenščino prevedla pravljice največjega pravljičarja 19. stoletja, Hansa Christiana Andersena, ki je nekoč obiskal tudi Slovenijo in Postojnsko jamo.
Po izobrazbi je anglistka in germanistka, rada prevaja poezijo, močno pa sta ji pri srcu Cerkniško jezero in brazilska glasba. Prevaja tudi besedila argentinskega tanga. Redno podnaslavlja skandinavske filme in v jeziku posluša predvsem melodiko. Prevaja iz danščine, švedščine in norveščine. Jezik jemlje kot nekaj živega, nekaj, s čimer lahko komunicira. Prevedla je tudi zbirko kratkih zgodb danske pisateljice Janne Teller. Več v prispevku.
