Prav na dan državnosti bo na ploščadi pred pošto na Rakeku Mešani pevski zbor Kulturnega društva Rak Rakek zapel Sloveniji. Koncert Naša domovina praznuje bo ob 17. uri. Že sam javni nastop je za pevske skupine v tem času pravi praznik, saj je bilo njihovo delovanje ovirano mesece. V društvu imajo sicer več sekcij, nekaterim je bilo zaradi narave dela lažje, drugim težje, je povedala predsednica Danica Štefančič. 

Člani se zavedajo, da je članstvo v društvu dragoceno. Zato so sklenili, da z delom ne prenehajo. Še najmanj težav so imeli likovniki, s pomočjo spleta so se srečevale tudi članice Vokalne skupine Cluster, njihovi starejši kolegi iz mešanega zbora pa so se, ob upoštevanju vseh ukrepov, najprej začeli v manjših skupinah dobivati marca. V petek bodo peli domovinske pesmi, za katere pravijo, da pogum dajejo tudi njim. Na harmoniki jih bo spremljal Benjamin Škrab. Poslušaj.  

 Tako na blizu in brez ukrepov je zbor zapel na letnem koncertu leta 2019. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Staro središče Cerknice, Tabor, je bilo nekdaj družbeno, duhovno in intelektualno središče kraja in širše okolice. Na Cerkniškem tli želja, da znova dobi veljavo, status in urejenost, ki mu pritičejo.

Zaznamuje ga tudi izjemna arhitektura, poznogostka cerkev, ostanki protiturškega tabora s stolpoma, v mlajšem se je rodil pesnik Jože Udovič. Okoli tabora se vrsti najimenitnejša trška arhitektura, ena izmed hiš je bila dom Franca Antona Steinberga, njena lepo obnovljena soseda je danes knjižnica. Na nasprotni strani obzidja stoji rojstna hiša skladatelja Frana Gerbiča. Slednji je doprsni kip dobil pred kratkim, Udovičev stoji že nekaj let, leta 1989 pa Cerkničani so spomenik postavili tudi možu, ki je slavo njihovega jezera v svoji Slavi ponesel v svet – Janezu Vajkardu Valvasorju. Omenjenim kipom in spominskim ploščam, se je včeraj pridružilo obeležje, posvečeno 30. obletnici Republike Slovenije. Njegov avtor je oblikovalec Jan Petrič. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Občina Postojna bo na nocojšnji proslavi ob dnevu državnosti podelila letošnja priznanja, in sicer po nedavno spremenjenem odloku. Namesto zlatega in srebrnega priznanja bo odslej podeljevala priznanja župana, ki bosta šli tokrat prostovoljcem SGLŠ in Mladinskega centra Postojna.

Od nazivov častni meščan in občan pa se ohranja le zadnji, a tega letos ne bodo podelili, je povedal Miran Žitko, prav tako ne priznanja 23. april. Z Vilharjevim priznanjem, ki ga običajno podeljujejo ob kulturnem prazniku, pa bodo nagradili vokalno skupino Elum. Poslušaj. 

V četrtek ob 20.30 bo v Logatcu 37. Večer pri vodnjaku na Čevici s Pevskim društvom Logatec. S številnimi gosti bodo pripravili  tudi praznovanje 30. obletnice samostojnosti, saj se je organizaciji pridružila Občina Logatec. 

Nastopili bodo: recitatorki Petra Jerina in Anda Ovsec, avtorja knjige o logaškem županu Gabrijelu Oblaku Matjaž Babič in Nataša Polajnar Frelih, Špela Simonišek na klasični kitari in harmonikarica Karmen Razbornik. Večer bo povezovala Marinka Dodič. Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani Narodnega doma. Za obisk veljajo PCT pogoji.  Poslušaj. 

Foto: logatec.si 

Delovo nagrado za najboljši roman leta kresnik je prejel Borut Kraševec za delo Agni. Kot piše v utemeljitvi, Kraševčevo delo preizkuša bralčeve ustaljene predstave o romanu, hkrati pa preverja predstave o svetu in življenju, saj spaja različne perspektive. Roman Agni je drzen tudi po kompozicijski zasnovi in terja zavzeto branje.

Ob prejemu nagrade je Kraševec dejal, da je kresnik zanj izjemno priznanje. Od otroštva naprej si je namreč želel pisati, a mu ni uspevalo. Šele po 40. letu je nato začutil moč, da lahko piše. In to je bilo zanj eno najmočnejših doživetij v življenju. Kresnik mu pomeni priznanje, da so s knjigo zadovoljni tudi drugi. “Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo,” je sklenil lavreat, preden se je odpravil prižgati kresni ogenj.

Kraševec, sicer prevajalec iz ruskega jezika  iz Loške doline, je prozo sprva objavljal na LUD Literaturi in portalu Vrabec anarhist. Roman Agni (LUD Šerpa) se je rodil iz fascinacije nad večnim prenavljanjem življenja, je bilo povedano v video portretu.

Vir: STA