Novice

  • PODPORA PRI URESNIČEVANJU PODJETNIŠKIH IZZIVOV

    RRA Zeleni kras v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva Postojna izvaja podjetniško usposabljanje PONI Primorsko-notranjska – Podjetno nad izzive. Program poteka v osmih slovenskih regijah v letih 2021 in 2022 in za vsako posamezno skupino traja štiri mesece. Gre za model podjetniškega usposabljanja, v katerem vključeni razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo s kateregakoli področja.

    Udeleženci so zaposleni na RRA Zeleni kras, kjer ga vodijo skozi različna podjetniška usposabljanja in mu nudijo potrebno pomoč pri uresničevanju podjetniških izzivov. V maju je zakorakala svojim podjetniškim ciljem naproti že druga skupina enajstih udeležencev, med njimi jih je kar šest iz občine Postojna, dva iz Cerknice, po eden pa z Blok, iz Loške doline in Ilirske Bistrice. Poslušaj, kaj je o svojih izkušnjah v programu povedal Robert Kužnik.

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • CROSSMOBY SPREMINJA TUDI NAVADE PREBIVALCEV

    Crossmoby je projekt, v katerem sodeluje  več partnerjev iz Slovenije in Italije, tudi Občina Ilirska Bistrica, kjer so že vzpostavili  mestni avtobus in uvedli električna kolesa. Med cilji projekta je namreč tudi zmanjšanje emisij CO2, kar Občini Ilirska Bistrica zelo ustreza. Ne le v okviru projekta, zaradi naravnanosti si že nekaj let prizadeva za trajnostno mobilnost.

    Crossmoby je sicer strateški projekt, ki skuša prek pilotnih aktivnosti vplivati tako na odločevalce kot tudi na mobilnostne navade prebivalcev tako zmanjšati prometno obremenitev projektnih območij z dveh strani meje, saj gre za sodelovanje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Slovenski partnerji v projektu so, poleg Občine Ilirska Bistrica, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Regionalni razvojni center Koper in Posoški razvojni center. Projekt je težak 4,1 milijona, bistriški delež je 200 tisočakov

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZNAMENITA KOVAČIJA ANDREJA HITIJA NA BLOKAH

    Kovaštvo je bilo nekdaj pomembna obrt in vsaka vas na Slovenskem je imela vsaj enega kovača. Če jih je bilo več, so bili razdeljeni na podkovske kovače in tudi orodjarje. Podkovski kovači so znali izdelovati podkve in delo je običajno potekalo po ves dan. Znanje se je velikokrat prenašalo iz roda v rod, s tem pa tudi kovačije. Na Blokah je bil v prejšnjem stoletju markanten kovač tudi Andrej Hiti.

    Kovaško delo je potekalo od zore do mraka. Nekateri kovači so konjem popravljali celo zobe in zdravili tudi druge tegobe. Spomine na očetovo kovaško delavnico in številne prigode je z nami delila Andrejeva hčerka, Olga Nezman. Prisluhni.

    Fotografiji sta simbolični.

    Avtor:Vesna Kovač
    • kovaštvo 1
  • ELUM PRINAŠA DRUGAČNOST IN SVEŽINO

    Letošnje Vilharjevo priznanje, ki ga Občina postojna podeljuje za dosežke na področju kulture, je prejela Vokalna skupina Elum. Zborovodkinja Karolina Simčič, poročena Repar je pred 16 leti zbrala dekleta, takrat še osnovnošolke, ki so začela ljubezen do petja prepletati tudi s prijateljskimi vezmi. Prepoznavnost si je skupina zgradila s svojo drugačnostjo in svežino na področju zborovskega petja. Posebej izstopa njihova predanost negovanju kulturne dediščine skozi oživljanje in poustvarjanje ljudske glasbe.
     
    V svojem udejstvovanju že od samih začetkov opominjajo na potrebo po negovanju in ohranjanju dragocene kulturne dediščine in ljudskega izročila. Ponosne so na dva večja projekta, skozi katera so ljudsko pesem v svojih avtorskih etno aranžmajih ponesle v svet.
    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • OD VRSTNE PESTROSTI DO POSLOVNEGA MODELA IN ŠTUDIJA

    Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu z Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora in tremi kmetijami v dveletnem projektu Fitokmetije razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Dve kmetiji prihajata iz Občine Cerknica, to sta kmetiji Markovi iz Martinjaka in Mahne iz Cerknice.

    Mahnetovi obiskovalce že sprejemajo in jih poučujejo zlasti o divji hrani, pa tudi o kulinarični dediščini in zeliščih, pravi Lili Mahne. Markova kmetija v Martinjaku pa je vpeta med suhe travnike s slivniškega vznožja in mokrotne travnike Cerkniškega polja. Marko Cvetko razlaga, da so programe na kmetiji so zato usmerili v botanične sprehode. V sklopu projektnih aktivnosti sta kmetiji že sodelovali z domačo osnovno šolo, računata, da se bo sodelovanje razširilo še na večje območje, saj projekt Fitokmetije razvija izobraževanja in podpira prenos znanj pilotnih kmetij v nov študijski  program Fitoterapije, kar denarno podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poslušaj podrobnosti. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin